Jedro

Zoper sklepe procesnega vodstva ni pritožbe.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se sklepa sodišča prve stopnje potrdita.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom pod opr. št. P 2337/2011-III z dne 17. 11. 2011 (v nadaljevanju sklep z dne 17. 11. 2011) kot neutemeljenega zavrnilo predlog tožeče stranke, da se jo oprosti plačila sodnih taks v tem pravdnem postopku, s sklepom pod opr. št. P 2337/2011-III z dne 6. 12. 2011 (v nadaljevanju sklep z dne 6. 12. 2011) pa je kot nedovoljeno zavrglo pritožbo tožeče stranke z dne 24. 11. 2011 zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. P 2337/2011-III z dne 17. 10. 2011. 2. Zoper oba sklepa se je v roku pritožila tožeča stranka in v obeh pritožbah smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče sklepa spremeni tako, da jo oprosti plačila sodne takse v tem pravdnem postopku. Pritožbi sta identični tudi po vsebini in v njima pritožnica navaja, da glede na to, da tožnica, ki je bila odpuščena iz krivdnega razloga, ne prejema socialne pomoči, niti drugih javnih sredstev, vse na podlagi določbe petega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) šteje, da bi bila s plačilom takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja in se njeno premoženjsko stanje in stanje njenih družinskih članov, ki jih nima, ne ugotavlja, kar vse pomeni, da je izpodbijani sklep, ki nima materialnopravne podlage v veljavnem zakonu, v celoti nepravilen in nezakonit. Zato meni, da je upravičena do oprostitve jo plačila sodne takse. Glede pritožbe trdi, da je ta dovoljena na podlagi 25. člena Ustave RS, posledično čemur je pravni pouk v izpodbijanih sklepih nepravilen in nezakonit. 3. Pritožbi nista utemeljeni.

4. V kolikor ima pritožnica v mislih dovoljenost pritožbe zoper tu obravnavana izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje, je bil pri obeh sklepih pravni pouk o dovoljeni pritožbi v roku 15 dni. Torej tožnici ustavna pravica do pritožbe z danimi pravnimi pouki v izpodbijanih sklepih ni bila kršena.

5. Pravilen pravni pouk, torej, da pritožba ni dovoljena pa je bil dan tudi v sklepu sodišča prve stopnje P 2337/2011-III z dne 17. 10. 2011, s katerim je bila tožnica pozvana na ustrezno dopolnitev svojega predloga za oprostitev plačila sodne takse in zoper katerega je bila tožničina pritožb kot nedovoljena zavržena s sklepom z dne 6. 12. 2011. V tem sklepu je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da je to sklep procesnega vodstva. Zoper sklepe procesnega vodstva pa skladno določbi tretjega odstavka 270. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni pritožbe. Da pritožnici s tako določbo ni kršena ustavna pravica do pritožbe, je rešeno s tem, ko se stranka lahko pritoži zoper odločbo, s katero bo šele odločeno o njeni pravici po tem, ko bo, ali pa tudi ne bo ustrezno dopolnila svojega predloga. Torej je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 6. 12. 2012 pravilno kot nedovoljeno zavrglo tožničino pritožbo zoper sklep, s katerim je bila tožnica pozvana na dopolnitev svojega predloga za oprostitev plačila taks.

6. S sklepom z dne 17. 11. 2011 je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno kot neutemeljenega zavrnilo tožničin predlog, da se jo oprosti plačila sodnih taks, o čemer je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa podalo vse potrebne, prepričljive in na dokazih temelječe razloge, na katere se pritožbeno sodišče, v izogib ponavljanju sklicuje. Naj pritožbeno sodišče v pojasnilo pritožnici le še ponovno poudari, da je tisti, ki predlaga oprostitev plačila takse, dolžan s predlogom predložiti izjavo o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu skladno določbi drugega odstavka 12. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1). V kolikor je takšna izjava predložena, a ni v celoti izpolnjena, ni popolna in se ne more upoštevati.

7. Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo z njima izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).