Jedro

Vrnjeno preplačilo je dohodek, s katerim je lahko tožeča stranka prosto razpolagala in ne predstavlja začasno vrnjenega kredita, ker je bil prejet v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge, zato se upošteva med dohodke tožeče stranke.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Kopru zavrnilo prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 16. 7. 2010. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa tožena stranka navaja, da je tožeča stranka vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v preiskovalni zadevi. Iz podatkov, ki jih je pridobila tožena stranka izhaja, da je tožeča stranka državljanka Republike Slovenije in živi v skupnem gospodinjstvu s hčerko, ki se redno šola in jo je dolžna preživljati. V zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje je prejela skupno 1.704,88 EUR neto plače, prejema pa tudi otroški dodatek v višini 106,32 EUR, hčerka pa štipendijo v znesku 59,63 EUR. Iz potrdila banke izhaja, da je tožeča stranka na transakcijski račun v obdobju zadnjih treh mesecev prejela 10.940,52 EUR posojila ter 1.188,52 EUR vrnjenega preplačila s stranki leasingodajalca. Tožeča stranka pa plačuje tudi več leasing obrokov v skupnem znesku približno 110 EUR. Tožena stranka je ugotovila, da tožeča stranka ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči po 13. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči, saj povprečni mesečni dohodki na družinskega člana presegajo 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve, to je 459,04 EUR. Tožeči stranki je kot dohodke skladno s 27. členom Zakona o socialnem varstvu upoštevala prejete neto plače, skladno s 4. odstavkom 27. člena Zakona o socialnem varstvu plačane obroke leasinga ter skladno s 27. členom Zakona o socialnem varstvu 1.188,52 EUR vrnjeno preplačilo, tako, da ugotovljen lastni dohodek tožeče stranke znaša povprečno 537,23 EUR na družinskega člana. Glede na navedeno je prošnjo tožeče stranke zavrnila.

Tožeča stranka v tožbi izpodbija odločbo tožene stranke s katero je bila zavrnjena njena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V tožbi navaja, da je pri banki zaprosila za kredit v višini 10.940,52 EUR zato, da je poplačala izvršbe zaradi katerih je imela blokiran tekoči račun, saj sicer dolga ni mogla poplačati. Od družbe Porche kredit in leasing je prejela preplačilo preveč plačane izvršbe. Denar, ki ga je prejela ni njen, saj ga bo porabila za odplačilo kreditov. Leasing obroki so trajniki, ki jih ima zaradi stvari, ki jih je kupila na obroke v trgovini, saj si zaradi nizkega osebnega dohodka ne more kupiti stvari v enkratnem znesku. V kolikor bi imela dovolj denarja bi si odvetniške usluge plačala sama, ker pa denarja nima in ji finančno tudi ne morejo pomagati starši, ki so ravno tako zadolženi, prosi, da se ji odobri brezplačna pravna pomoč.

Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni poslala.

Tožba ni utemeljena.

Zakon o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04-uradno prečiščeno besedilo in 23/08-ZBPP) v 13. členu določa, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma nudenja stroškov pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega 2-kratnega osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve, to je Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07, uradno prečiščeno besedilo - ZSV). Osnovni znesek minimalnega dohodka, določen na podlagi 22. člena ZSV znaša od 1. 7. 2010, 229,52 EUR (Uradni list RS, št. 56/2010).

V zadevi ni sporno, da je tožeča stranka v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje prejela skupno 1.704,88 EUR neto plače. Ni pa tudi sporno, da je dne 22. 4. 2010 prejela s strani družbe Porsche kredit in leasing Slo d.o.o. 1.188,52 EUR. Ugovor tožeče stranke, da se ta priliv ne bi smel vračunati kot njen dohodek ni utemeljen. Navedeni dohodek namreč spada med občasne, neperiodične dohodke v skladu z določbami 27. č člena ZSV, ki določa, da so občasni neperiodični dohodki po tem zakonu dediščine, darila, odškodnine, odpravnine in drugi dohodki, ki jih je upravičenec prejel samo enkrat in niso dohodki iz naslova priložnostnega dela. Vrnjeno prepračilo je dohodek, s katerim je lahko tožeča stranka prosto razpolagala in ne predstavlja začasno vrnjenega kredita, kot zmotno zatrjuje tožeča stranka. Dohodek je bil prejet v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge, zato se upošteva med dohodke tožeče stranke (čl.27 a ZSV). Utemeljen pa je ugovor, ki se nanaša na upoštevanje plačila tekočih leasing obrokov. Plačilo tekočih leasing obrokov glede na ugotovljeno dejansko stanje ni mogoče posredno šteti med dohodke in prejemke. Iz upravnih spisov namreč izhaja, da obroke leasinga tožeče stranke ni odvajal delodajalec iz osebnih dohodkov tožeče stranke, pred njenim izplačilom na račun tožeče stranke, ampak jih je plačevala tožeča stranka iz dohodka, prejetega na njen račun.

Tudi upoštevaje navedeno pa tožeča stranka ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči po 13/2. členu ZBPP, saj lastni dohodek družine presega dvakratni osnovni znesek minimalnega dohodka.

Glede na navedeno je tožba tožeče stranke neutemeljena, zato jo je sodišče na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – ZUS-1), kot neutemeljeno zavrnilo.