Jedro

Ker tožnika v prvotni pravdi nista uveljavljala zakonskih zamudnih obresti od stroškov postopka, je ta terjatev prenehala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 21632/2015 z dne 20. 3. 2015 v prvem in v tretjem odstavku izreka in tožbo zavrglo.

2. Tožnika v pritožbi zoper sklep uveljavljata pritožbene razloge zmotne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Predlagata, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, naj zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zmotno je stališče izpodbijanega sklepa, da je zaradi tega, ker ni predlagal izdaje dopolnilnega sklepa, podana ovira pravnomočno razsojene stvari. Zahtevka za plačilo zakonskih zamudnih obresti od prisojenih stroškov postopka v tisti pravdi sploh ni postavil. 3. Toženka ni odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Vtoževana terjatev predstavlja znesek zakonskih zamudnih obresti od stroškov postopka, prisojenih s sodbo v znesku 1.974,21 EUR in zapadlih 10. 3. 2007, za obdobje od 1. 3. 2012 do 1. 3. 2015 v skupni višini 506,32 EUR.

6. Izpodbijani sklep zavzema stališče, da sta tožnika imela možnost, da v petnajstih dneh od izdaje sodbe zahtevata izdajo dopolnilne sodbe oziroma sklepa, s katerim bi sodišče odločilo o zahtevi za plačilo zakonskih zamudnih obresti v primeru zamude s plačilom stroškov postopka, ki jima jih je bila po sodbi v 15 dneh od njene izdaje dolžna plačati toženka. Četudi zahteve za povrnitev zamudnih obresti nista postavila, je z izdajo pravnomočne sodbe odločeno o vsem, kar je bilo tedaj predmet obravnavanja.

7. Glede na to, da tožnika v prvi pravdi nista postavila zahteve za povrnitev zakonskih zamudnih obresti, pritožba utemeljeno uveljavlja, da ne gre za pravnomočno razsojeno stvar. Ne glede na to zahtevek ni utemeljen. Sodna praksa je že zavzela stališče, da je zaradi odvisnosti odločitve o povrnitvi stroškov od odločitve o glavni stvari in s tem povezane akcesorne narave odločitve o stroških postopka, o tej zahtevi mogoče odločiti le v tem postopku.(1) Navedeno stališče utemeljujejo tudi določbe 163. člena ZPP, po katerih mora stranka zahtevo za povrnitev stroškov postaviti do zaključka glavne obravnave oziroma v petnajstih dneh po prejemu sklepa o ustavitvi postopka. V nasprotnem primeru terjatev iz naslova stroškov preneha. Enako kot velja za terjatev iz naslova stroškov postopka, velja tudi za s tem povezano terjatev iz naslova zakonskih zamudnih obresti od navedene terjatve. Če je stranka ne uveljavlja v zakonskem roku, tudi ta terjatev preneha.

8. Upoštevaje dejstvo, da tožnika v prvotni pravdi nista uveljavljala zakonskih zamudnih obresti od stroškov postopka, je ta terjatev prenehala. Zahtevek bi torej moral biti zavrnjen. Ker sprememba odločitve ne bi spremenila pravnega položaja tožnikov, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP). V odločitvi o zavrnitvi pritožbe je vključena odločitev o zavrnitvi zahteve tožnikov za povrnitev stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Prim. sodbi VSL I Cp 1971/2014 z dne 5. 11. 2014 in VSK I Cp 1577/2006 z dne 29. 5. 2007.