Jedro

Zaradi številnih in raznovrstnih poškodb, zaradi katerih je tožnik oškodovan ali prikrajšan na različne načine, je pravilno odločati o vseh postavkah nepremoženjske škode hkrati. S tem se je mogoče izogniti možnosti, da bi kakšna pomembna okoliščina ostala prezrta ali pa, da bi se morda odškodnina za isto škodo podvajala. Posledice poškodb se namreč lahko odražajo v raznih sferah oškodovančeve osebnosti, pri čemer je včasih razmejitev težavna v tem smislu, da je določeno posledico mogoče upoštevati bodisi v okviru zmanjšanja življenjske aktivnosti, bodisi kot bodočo pričakovano nevšečnost v povezavi z bolečinami in pd.

Izrek

Reviziji se delno ugodi in se sodbi druge in prve stopnje razveljavita v delu, s katerim je bil zavrnjen nadaljnji zahtevek za telesne bolečine ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V ostalem se revizija zavrne kot neutemeljena.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da morata toženi stranki solidarno plačati tožniku znesek 2.808.000,00 SIT, prva tožena stranka pa še 4.192.000,00 SIT, vse z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe prve stopnje dalje. Ugotovilo je, da se je tožnik dne 27.1.1993 ponesrečil pri delu v Ž. J. in da sta za nesrečo odgovorni podjetji A. J. in P. P., ki pa sta imeli zavarovano odgovornost pri prvi in pri drugi toženi stranki. Podjetje P., za katerega odgovarja druga tožena stranka, je imelo svojo odgovornost zavarovano le do višine 2.808.000,00 SIT. Pri nesreči se je tožnik hudo poškodoval. Stisnil ga je žerjav in mu prizadejal več hudih poškod, zaradi katerih je bilo v nevarnosti njegovo življenje. Potrebnih je bilo sedem operacij. Prestal je dolgotrajne in hude bolečine ter številne nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem. Zaradi številnih brazgotin in zaradi hoje s pomočjo bergel je ugotovljena skaženost. Pretrpel je tudi hud primarni strah ter dogotrajen in intenziven sekundarni strah. Glede na te ugotovitve mu je prisodilo odškodnino za pretrpljene telesne bolečine v znesku 3.000.000,00 SIT, za duševne bolečine zaradi skaženosti 3.000.000,00 SIT in za strah 1.000.000,00 SIT. Prisojeno odškodnino je do višine zavarovalne vsote, do katere je imelo zavarovano odgovornost podjetje P. pri drugi toženi stranki, naložilo v plačilo toženima strankama nerazdelno, presežek pa mora plačati prva tožena stranka sama.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo prve stopnje.

Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da prizna celotno zahtevano odškodnino za nepremoženjsko škodo. S povzemanjem izvedeniškega mnenja natačno opisuje potek zdravljenja, vse medicinske posege, bolečine in druge nevšečnosti, skaženost in strah. Opozarja, da gre za najhušo stopnjo bolečin in strahu. Zavzema se tudi za priznanje odškodnine za bodočo škodo. Meni, da sodišče ni dovolj upoštevalo vseh ugotovitev, posebno ne tožnikove mladosti in njegovega splošnega slabega premoženjskega in socialnega stanja.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila in Državno tožilstvo Republike Slovenije se o njej ni izjavilo (3. odst. 390.čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija je utemeljena, kolikor tožnik izpodbija zavrnitev nadaljnje odškodnine za telesne bolečine, v ostalem pa ne.

Revizija utemeljeno poudarja, da je tožnik zaradi številnih hudih poškodb v nesreči dne 27.1.1993 pretrpel zelo hude in dolgotrajne bolečine in številne resne nevšečnosti zaradi medicinskih posegov in drugih okoliščin v zvezi z zdravljenjem. Vse to je bilo natačno ugotovljeno na podlagi dveh izvedeniških mnenj prim. dr. A. K. ter tožnikove izpovedbe. Ugotovitev ni treba ponavljati, ker so v celoti navedene v sodbi prve stopnje in dobesedno ponovljene v reviziji. To velja tudi za skaženost in strah.

Na podlagi teh ugotovitev je tožnik upravičen do pravične denarne odškodnine za pretrpljene telesne bolečine, za pretrpljene duševne bolečine zaradi skaženosti in za strah (200.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih - v nadalnjem ZOR). Upravičen pa je tudi do odškodnine za bodočo škodo za telesne bolečine (203.čl. ZOR), ki jo je izrečno zahteval. Odškodninska zneska 3.000.000,00 SIT za duševne bolečine zaradi skaženosti in 1.000.000,00 za strah sta po presoji revizijskega sodišča določena pravilno. Res je, kar navaja tožnik, da je stopnja skaženosti velika in da tožnika kot mladega, doslej zdravega človeka prijetne zunanjosti zelo hudo prizadene. Vendar predstavlja prisojena odškodnina znaten znesek, ki vsekakor pomeni satisfakcijo. Škode zaradi takšne prizadetosti ni mogoče meriti z denarjem ali drugimi premoženjskimi vrednotami. Zato lahko odškodnina predstavlja samo določeno zadoščenje. Določiti jo je mogoče glede na splošne razmere in glede na odškodnine v podobnih primerih. Razen v najhujših primerih, ki pa presegajo tožnikovo škodo iz tega naslova, sodna praksa ne priznava višjih odškodninskih postavk za škodo te vrste. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je bil s prisojenim zneskom upoštevan obseg ugotovljene skaženosti ter tudi tožnikova mladost in druge okoliščine, na katere tožnik še posebej opozarja. Revizijsko sodišče ocenjuje, da je prisojena odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti v znesku 3.000.000,00 v skladu z merili, ki jih določa 200.čl. ZOR in je tudi v skladu s sodno prakso v primerljivih primerih. Zato ustreza pravnemu standardu pravične denarne odškodnine (200.čl. ZOR).

Podobno velja za prisojeno odškodnino za strah v znesku 1.000.000,00 SIT. Tudi glede tega je treba pritrditi tožniku, da je dokazan hud primarni strah ter dolgotrajen in intenziven sekundarni strah. Vendar je pri tem treba upoštevati, da je strah minil in da je po trajanju krajši od bolečin in drugih vzrokov za ostale oblike nepremoženjske škode. Zato je revizijsko sodišče ob upoštevanju enakih meril in sodne prakse ugotovilo, da je odškodnina za strah določena na podlagi pravilne uporabe materialnega prava (200.čl. ZOR).

Pri določitvi odškodnine za telesne bolečine v znesku 3.000.000,00 SIT pa niso bile upoštevane vse pomembne okoliščine. Predvsem sodba prve stopnje nima jasne opredelitve, ali je bila upoštevana bodoča škoda zaradi telesnih bolečin, ki po ugotovitvi izvedenca čakajo tožnika tudi v bodoče. Tožnik odškodnino za to škodo ves čas izrečno uveljavlja. Sodba druge stopnje sicer meni, da je bila na prvi stopnji upoštevana tudi ta škoda in pri tem napotuje na obrazložitev na 18. strani sodbe prve stopnje. Vendar je iz omenjenega dela prvostopne obrazložitve mogoče razbrati le to, da sodba v povzemanju izvedeniškega mnenja na dveh mestih omenja bodočo škodo (v 2. in 3. vrsti, kjer je omenjeno, da se občasne bolečine še pojavljajo v ledvenem delu hrbtenice in v levi peti ter v 4. vrsti od spodaj, kjer je omenjeno, da so rentgenske ekspozicije za zdravje v bodočnosti neugodne). Ni pa razvidno, da bi bile te ugotovitve upoštevane v smislu določbe 203. čl. ZOR. Tudi sodba druge stopnje izrečno potrjuje prisojeno odškodnino iz tega naslova s sklicevanjem le na 200.čl. ZOR. Zato revizija utemeljeno uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava, ker odškodnina za bodočo škodo zaradi predvidenih trajnih telesnih bolečin tožniku ni bila priznana.

V nadaljnjem postopku, ko bo sodišče znova odločalo o delu tožbenega zahtevka, nanašajočega se na pretrpljene in bodoče telesne bolečine, ki je bil v prvem sojenju zavrnjen, bo koristno združiti sojenje z morebitnim, v tej pravdi izrečno napovedanim tožnikovim zahtevkom za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Zaradi številnih in raznovrstnih poškodb, zaradi katerih je tožnik oškodovan ali prikrajšan na različne načine, je namreč bolj pravilno odločati o vseh postavkah nepremoženjske škode hkrati. S tem se je mogoče izogniti možnosti, da bi kakšna pomembna okoliščina ostala prezrta ali pa, da bi se morda odškodnina za isto škodo podvajala. Posledice poškodb se namreč lahko odražajo v raznih sferah oškodovančeve osebnosti, pri čemer je včasih razmejitev težavna v tem smislu, da je določeno posledico mogoče upoštevati bodisi v okviru zmanjšanja življenjske aktivnosti, bodisi kot bodočo pričakovano nevšečnost v povezavi z bolečinami in pd.

Predvidoma bo mogoče o celotnem odškodninskem zahtevku za pretrpljeno in bodočo škodo odločiti hkrati z zahtevkom za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. V vsakem primeru pa bo potrebno izrečno odločiti o odškodnini za bodoče bolečine in pri tem natačno opredeliti dejansko podlago za ta del odškodnine, odmeriti pa odškodnino za prestane in za bodoče bolečine kot celoto, torej v enem znesku.

Odločitev revizijskega sodišča temelji an določbi drugega odst. 395.čl. ZPP.

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na 3. odst. 166.čl. ZPP.