Jedro

Tožnik z ugovorom, vloženim po 56. členu ZIZ (ugovor po izteku roka), nima verjetnega izgleda za uspeh. Tožnik je namreč zoper sklep o izvršbi že vložil ugovor, ki pa je bil zaradi neplačila sodne takse štet za umaknjen. Glede na dejansko stanje, ki izhaja iz izpodbijane odločbe, pa tudi ne gre za okoliščine, ki jih določa 56. člen ZIZ.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, Organa za brezplačno pravno pomoč, številka Bpp 836/2013 z dne 26. 4. 2013, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano prvostopenjsko odločbo je tožena stranka pod točko 1 izreka odločila, da se prošnji za brezplačno pravno pomoč A.A. (stranke z interesom v tem sporu) z dne 24. 4. 2013 ugodi in se mu odobri izredna brezplačna pravna pomoč v zvezi z izvršilnim postopkom pred Okrajnim sodiščem v Celju št. In 229/2010, v obliki sestave in vložitve ugovora po izteku roka ter predloga za odlog izvršbe od 24. 4. 2013 dalje. Pod točko 2 izreka je odločeno, da se za izvajanje brezplačne pravne pomoči določi odvetnik B.B. v C. 2. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je izpolnjen pogoj po določbi 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki med strankami postopka ni sporen, zato sodišče razlogov v sodbo ne povzema. V nadaljevanju navaja dejansko stanje, da je Okrajno sodišče v Celju z opr. št. In 229/2010 dovolilo izvršbo upnika RS, Ministrstvo za obrambo, zoper prosilca zaradi izpraznitve in izročitve stanovanja na naslovu D., na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Okrajnega sodišča v Celju, št. P 559/2006 z dne 28. 3. 2008, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju, št. Cp 58328 z dne 11. 9. 2008 in sodbo Okrajnega sodišča v Celju, št. P 505/2008 z dne 17. 3. 2009, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju, št. Cp 657/2009 z dne 9. 7. 2009. Zoper ta sklep je prosilec vložil ugovor dne 16. 9. 2010, da razpolaga s pravnomočno sodbo, iz katere izhaja, da ima v primeru izselitve iz stanovanja sočasno pravico vseliti se v stanovanje v E. Izvršilno sodišče je štelo ugovor za umaknjen, saj prosilec ni plačal sodne takse. Tako se bo dne 14. 5. 2013 vršila prisilna izselitev prosilca iz stanovanja na naslovu D. V zvezi s tem je tožena stranka prosilcu že odobrila brezplačno pravno pomoč v obliki prvega pravnega nasveta (odločba Bpp 764/2013 z dne 15. 4. 2013) in na podlagi tega je bil izbran odvetnik B.B. v C., ki je podal poročilo o zadevi. Iz njega izhaja, da je prosilcu predstavil možnost ugovora po izteku roka in možnost odloga izvršbe, ker razpolaga s sodno odločbo, na podlagi katere mu je upnik dolžan v primeru izselitve sočasno zagotoviti drugo stanovanje. Iz sodb Okrajnega sodišča v Celju, številka P 338/2002 z dne 4. 9. 2003, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju, številka Cp 1748/2003 z dne 24. 3. 2005 izhaja, da je tožena stranka dolžna prosilcu omogočiti vselitev v prejšnje zakonito zasedeno stanovanje na naslovu E., kot uporabniku. Iz te sodbe izhaja, da se je prosilec v septembru 1991 skupaj s svojim očetom nezakonito vselil v stanovanje v na naslovu D. Tožena strank mora kot lastnik stanovanja v takšnem primeru, kot je obravnavani, ob izselitvi iz nezakonito vseljenega stanovanja omogočiti uporabniku, da se vseli v prejšnje zakonito zasedeno stanovanje, torej v stanovanje v E. 3. Gre za izredno občutljivo in kompleksno pravno zadevo. 56. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) določa možnost ugovora po izteku roka (trditev prosilca, da se ima pravico vseliti v drugo stanovanje,upnik pa ima obveznost to izvršiti, pa se nanaša na samo predmetno terjatev). 71. člen ZIZ določa možnost odloga izvršbe, torej da lahko sodišče na predlog dolžnika odloži izvršbo v primerih, ko so za to podani posebno upravičeno razlogi, oziroma tudi če je izvršba odvisna od sočasne izpolnitve kakšne upnikove obveznosti, dolžnik pa se je odrekel izpolniti svoje obveznosti, ker upnik svoje ni izpolnil (v konkretnem primeru prosilec zatrjuje obveznost upnika, da mora prosilcu omogočiti vselitev v prejšnje stanovanje na podlagi pravnomočne sodne odločbe); če dolžnik izkaže za verjetno, da bi s takšno izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku, kar je v tem primeru, ko gre za prisilno izselitev prosilca, nedvomno izkazano. Ker ne gre za očitno nerazumno zadevo, kar izhaja tudi iz samega poročila odvetnika, izid le te pa je za prosilca, saj mu grozi prisilna izselitev, tudi življenjskega pomena, je podan objektivni pogoj za dodelitev bpp v skladu s 24. členom ZBPP.

4. Tožeča stranka v tožbi uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, procesno kršitev določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da sporni objektivni pogoj po določbi 24. člena ZBPP ni izpolnjen.

5. Navaja, da je namen brezplačne pravne pomoči v tem, da se socialno šibki osebi zagotovi uresničevanje pravice do sodnega varstva takrat, kadar izpolnjuje tudi objektivne pogoje, ki pomenijo določeno verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet pravne pomoči imelo končni uspeh. ZBPP med temi pogoji določa kriterij razumnosti ter verjetnost izgleda za uspeh. Po mnenju tožeče stranke je zadeva očitno nerazumna, ker je pričakovanje in zahteva prosilca v nasprotju z izidom zadeve s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Prosilcu se je priznala brezplačna pravna pomoč za ugovor po izteku roka, ker naj bi prosilec razpolagal s sodno odločbo, na podlagi katere mu je upnik dolžan zagotoviti drugo primerno stanovanje. V nadaljevanju odločbe (točka 11) tožena stranka citira opr. številke sodnih odločb in datume izdaje (prvostopna odločba je bila izdana v letu 2003, drugostopna pa v letu 2005) ter v točki 12. Potem vidi razlog za vložitev ugovora po izteku roka na podlagi 56. člena ZIZ. Po mnenju tožeče stranke ni izpolnjena (formalna) zakonska podlaga za vložitev ugovora po izteku roka. V prvem odstavku 56. člena ZIZ je izrecno določeno, da se izredni ugovor lahko vloži na podlagi tistih dejstev, ki so nastopile po izvršljivosti, vendar le pod pogojem, da dolžnik teh dejstev brez svoje krivde ni mogel uveljavljati že v rednem ugovoru. Dejstva, ki jih prosilec izpostavlja kot razloge za ugovor po izteku roka (sodni odločbi iz leta 2003 in 2005, oziroma odločitev v njih), so bila znana prosilcu že pred izvršljivostjo (datum izvršljivosti 16. 9. 2009) in bi jih lahko, če je menil, da so relevantna, uveljavljal v rednem ugovornem postopku. Tega ni storil. Ugovor, vložen v nasprotju z navedenimi določbami ZIZ, lahko omogoči zlorabo z vlaganjem ugovora po izteku roka iz razlogov, ki bi lahko bili uveljavljeni v roku za ugovor, kar lahko bistveno ovira učinkovitost izvršilnega postopka. Iz izvršilnega spisa je razvidno, da je pravna podlaga za izpraznitev stanovanja v D., odpoved najemne pogodbe, sklenjene leta 2006 (3.1.2006) zaradi kršitve pogodbe na strani prosilca, (neplačevanje najemnine in drugih stroškov povezanih s stanovanjem). Prosilcu je poznano, da je bila omenjena najemna pogodba z njim sklenjena z namenom realizacije sodne odločbe iz leta 2003 oz. 2005 (ki sta sedaj razlog za vložitev ugovora po izteku). Lastnik stanovanja (RS, Ministrstvo za obrambo) prosilcu ni mogel omogočiti vselitve v zasedeno stanovanje v E. in sta stranki zato nezakonito stanje, glede uporabe stanovanja v D., uredili tako, da sta sklenili v skladu s Stanovanjskim zakonom najemno pogodbo, ki je omogočala nemoteno nadaljnje bivanje v tem stanovanju. Po mnenju tožeče stranke okoliščine in dejstva iz izvršilnega in upravnega spisa jasno kažejo, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, in da tožnik zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, ki glede na dejansko in pravno podlago nima verjetnega izgleda za uspeh.

6. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

7. Stranka z interesom v tem sporu A.A. (drugi odstavek 19. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) navaja, da so nepravilne navedbe tožeče stranke, da mu je bilo kot prosilcu poznano, da je bila najemna pogodba z njim sklenjena z namenom realizacije sodne odločbe. Resnica je, da lastnik MORS njemu ni mogel omogočiti vselitve v zasedeno stanovanje. To možnost je imel, saj je imel sodni odločbi iz leta 2003 in 2005 in bi lahko izpolnil obveznost. Res pa je v tem stanovanju v E. stanoval brat, s katerim lastnik vse do brutalne deložacije lansko leto in še enkrat prej, ni sklenil najemne pogodbe, čeprav je državna pravobranilka F.F. na eni izmed sodnih obravnav na vprašanje okrožne sodnice G.G., ali se zaveda, da je MORS po pooblaščencu (Državno pravobranilstvo) z njim dolžno skleniti najemno pogodbo, odgovorila pritrdilno. Na vprašanje zakaj tega niso storili, je samo skomignila z rameni. Brat je po pokojnemu očetu tudi nosilec pravice do odkupa stanovanja, kar potrjujejo sodbe v podobnih primerih, ki so vse končale v prid tistim, ki so to pravico želeli izkoristiti. Brat te pravice zaradi grozljivega birokratskega genocida nikoli ni mogel izkoristiti, zato je zapadel v težave glede opravljanja del, s tem pa posledično s plačevanjem najemnine, kar je še nadalje privedlo do deložacije iz stanovanja, do katerega je sicer upravičen za odkup po Jazbinškovem zakonu. V nadaljevanju še navaja primere izbrisanih, ki so uničili življenje njegovemu bratu. Navaja še okoliščine drugih zadev, politične situacije in po mnenju tožnika nepravičnega ravnanja državnih pravobranilcev, česar pa sodišče v sodbo ne povzema, ker se te navedbe ne nanašajo na obravnavani primer.

8. Tožba je utemeljena.

9. V obravnavanem primeru ni sporno vprašanje izpolnitve socialno - finančnega pogoja prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki ga določa 13. člen ZBPP. Sporno pa je vprašanje izpolnitve objektivnega pogoja po določbi 24. člena ZBPP, glede na to, da po presoji tožeče stranke izvršilna zadeva vodena pri Okrajnem sodišču v Celju št. In 229/2010, glede katere je bila prosilcu (stranki z interesom) dodeljena brezplačna pravna pomoč nima izgledov za uspeh in tako tudi njena dodelitev nima pravne podlage. Utemeljen je tožbeni ugovor, da je pravna podlaga za izpraznitev stanovanja v D. odpoved najemne pogodbe, sklenjene leta 2006, zaradi kršitve pogodbe na strani prosilca, to je neplačevanja najemnine in drugih stroškov povezanih s stanovanjem. Kot je razvidno iz listin upravnega spisa, je bila ta najemna pogodba s tožnikom sklenjena z namenom realizacije sodne odločbe iz leta 2003 oziroma 2005, na katere se prosilec za brezplačno pravno pomoč sklicuje, in ki ju sedaj navaja kot razlog za vložitev ugovora po izteku roka v izvršilnem postopku. Glede na to, da lastnik stanovanja, to je RS, Ministrstvo za obrambo (MORS), prosilcu ni moglo omogočiti vselitve v zasedeno stanovanje v E. (tega je zasedel njegov brat) sta v takratnih postopkih pravdni stranki (MORS in prosilec), sta nezakonito stanje glede uporabe stanovanja v D. uredili tako, da sta sklenili v skladu s Stanovanjskim zakonom najemno pogodbo, ki je omogočala prosilcu nemoteno nadaljnje bivanje v tem stanovanju, vse dokler ni MORS dosegel s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Celju, št. P 559/2006 z dne 28. 3. 2008 (pravnomočna 11. 9. 2008), odpoved najemne pogodbe in izselitev iz tega stanovanja, kar je sedaj predmet izvršilnega postopka in dodelitve brezplačne pravne pomoči za ta postopek.

10. Pravno podlago izpodbijane odločitve o dolžnikovem ugovoru po izteku roka, na katerega se sklicuje tožena stranka v obrazložitvi, predstavlja določba prvega odstavka 56. člena ZIZ, v skladu s katero lahko dolžnik tudi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi do konca izvršilnega postopka vloži ugovor po izteku roka, vendar le ob navajanju takšnih dejstev, ki se nanašajo na samo terjatev, in ki so nastopile po izvršljivosti odločbe oziroma po pravnomočnosti sklepa o izvršbi in ob nadaljnjem pogoju, če teh dejstev brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi.

11. V obravnavanem primeru glede na pod točko 9 navedeno dejansko stanje, ne gre za okoliščine, ki jih določa 56. člen ZIZ glede zakonskega dejanskega stanja. Stranka z interesom želi vložiti ugovor in predlog za odlog izvršbe pred Okrajnim sodiščem opr. št. In 229/2010, kot je že zgoraj navedeno. Kot izhaja iz sklepa o izvršbi oziroma predloga Državnega pravobranilstva RS za izvršbo, na podlagi katerega je izdan navedeni sklep, pa se predlog za izvršbo nanaša na pravnomočne in izvršljive sodbe Okrajnega sodišča v Celju, št. P 559/2006 z dne 28. 3. 2008, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju Cp 583/2008 z dne 11. 9. 2008 in sodbo Okrajnega sodišča v Celju P 505/2008 z dne 17. 3. 2009, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju, št. Cp 657/2009 z dne 9. 7. 2009, to je glede izpraznitve enosobnega stanovanja številka 2 v pritličju stanovanjske hiše na naslovu D. Kot izhaja iz listin v upravnem spisu, je tožnik zoper navedeni sklep že vložil ugovor, ki pa je bil zaradi neplačila sodne takse štet za umaknjen (pravnomočne sklep 0052/11229/2010/33 z dne 11. 9. 2013), kar ugotavlja tudi tožena stranka v razlogih izpodbijane odločbe. Tako ne gre v smislu 56. člena ZIZ za neko dejstvo, ki bi nastalo po izvršljivosti odločbe in so sodbe, na katere se prosilec sklicuje iz leta 2003 oziroma 2005, postale pravnomočne že leta 2009. Prosilec je za te sodbe že vedel pred vložitvijo tega ugovora, še posebej ob dejstvu, da se je postopek ugovora zoper izvršilni sklep že enkrat začel (ta je bil zaradi procesne predpostavke neplačila sodne takse štet za umaknjen), zato ni mogoče, tudi iz razloga izpolnitve procesnih predpostavk (ne samo iz vsebinskih), takšnega ugovora vložiti še enkrat po izteku roka. Ker zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, je tudi ni razumno začeti in s tem niso izpolnjeni pogoji po prvi alinei prvega odstavka 24. člena ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči prosilcu oziroma stranki z interesom v tem postopku.

12. Glede na navedeno je bila po presoji sodišča brezplačna pravna pomoč prosilcu (stranki iz interesom) nepravilno dodeljena, zato je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo po določbi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (dalje ZUS-1) in vrnilo toženi stranki v ponoven postopek v skladu z določbo tretjega odstavka tega člena.