Jedro

Prvostopenjsko sodišče je priglašeno nagrado za postopek priznalo le v znesku 10 % v odvetniški tarifi določene nagrade in kot nosilni razlog za zmanjšanje nagrade navedlo ugotovitev, da je tožena stranka v predmetnem postopku vložila identičen odgovor na tožbo (ter prvo in drugo pripravljalno vlogo) kot v drugem postopku. Vendar če je nagrada odvetniku predpisana s tarifo, se le-ta odmeri po tarifi in kriterijih iz tarife in ne po poljubnih kriterijih. Gre za dva ločena postopka, v katerih tožnika nista identična, sodišče pa o povrnitvi stroškov odloča v vsakem postopku posebej, upoštevaje pri tem le kriterij potrebnosti teh stroškov za vsako konkretno pravdo. Čim je prvostopenjsko sodišče presodilo strošek nagrade pooblaščencu tožene stranke za postopek kot potrebnega za pravdo, je bilo dolžno le-to odmeriti in glede na uspeh tožene stranke skladno s tar. št. 3100 ZOdvT tudi priznati toženi stranki po navedeni tar. št. predpisano nagrado v celotnem obsegu.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti poleg že priznanih stroškov še 9.099,75 EUR stroškov postopka v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče tožeči stranki naložilo povračilo pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 1.031,00 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka, uveljavljala pa je pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka in napačne uporabe materialnega prava. Predlagala je spremembo izpodbijanega sklepa tako, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki stroške postopka v višini, kot to izhaja iz stroškovnika pooblaščenca tožene stranke, ki ga je priložila odgovoru na tožbo z dne 12. 12. 2012 in predlogu za dopolnitev sklepa z dne 24. 11. 2014. 3. V odgovoru na pritožbo je tožeča stranka predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja utemeljenost toženčevega zahtevka na povračilo pravdnih stroškov po temelju, ker je prvostopenjsko sodišče s sklepom z dne 17. 11. 2014 zavrglo tožbo. Svojo odločitev, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške, je prvostopenjsko sodišče pravilno oprlo na prvi odstavek 154. člena ZPP, ker v pravdnem postopku tožeča stranka s tožbo ni uspela.

6. Pri presoji, kateri stroški naj se povrnejo stranki, pa upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. Če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške, se taki stroški odmerijo po tarifi (prvi in drugi odstavek 155. člena ZPP).

7. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, pa je prvostopenjsko sodišče priglašeno nagrado za postopek po tar. št. 3100 ZOdvT, ki v obravnavanem primeru glede na vrednost spora znaša skupaj z DDV 10.110,75 EUR, toženi stranki priznalo le v znesku 1.011,00 EUR, torej zgolj 10 % v odvetniški tarifi določene nagrade. Kot nosilni razlog za zmanjšanje nagrade je sodišče navedlo ugotovitev, da je tožena stranka v predmetnem postopku vložila identičen odgovor na tožbo, pa tudi prvo in drugo pripravljalno vlogo, kot v drugi zadevi, v kateri je tožeča stranka I. d.o.o. in ki je proti toženi stranki vložila isti tožbeni zahtevek na ugotovitev neobstoja iste toženkine terjatve do stečajnega dolžnika (in se vodi pod opr. št. XI Pg 4191/2012), le tretja pripravljalna vloga tožene stranke je v predmetni zadevi razširjena. Glede na vloženo odvetnikovo intelektualno storitev pri zastopanju stranke v tem postopku je zato kot primerno nagrado ocenilo zgolj v obsegu 10 % tarifne vrednosti.

8. Pritožnik utemeljeno opozarja, da se v primeru, če je nagrada odvetniku predpisana s tarifo, le-ta odmeri po tarifi in kriterijih iz tarife, sklicujoč se utemeljeno na 155. člen ZPP, ne pa po poljubnih kriterijih. Gre za dva ločena postopka, v katerih tožnika nista identična, sodišče pa o povrnitvi stroškov odloča v vsakem postopku posebej, upoštevaje pri tem le kriterij potrebnosti teh stroškov za vsako konkretno pravdo.

9. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožnikom, da je bil odziv tožene stranke na vročeno tožbo potreben, ker se je tožena stranka z vloženim odgovorom na tožbo izognila morebitni izdaji zamudne sodbe. Prvostopenjsko sodišče namreč sklepa o zavrženju tožbe ni izdalo že ob predhodnem preizkusu tožbe, pač pa je tožbo toženi stranki vročalo v odgovor. Da je bil strošek nagrade pooblaščencu tožene stranke za postopek potreben, nenazadnje ugotavlja samo prvostopenjsko sodišče, sicer toženi stranki nagrade sploh ne bi priznalo.

10. Čim pa je prvostopenjsko sodišče presodilo strošek nagrade pooblaščencu tožene stranke za postopek kot potrebnega za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP), je bilo dolžno le-to odmeriti in glede na uspeh tožene stranke (prvi odstavek 154. člena ZPP) skladno s tar. št. 3100 ZOdvT tudi priznati toženi stranki po navedeni tar. št. predpisano nagrado v celotnem obsegu (drugi odstavek 155. člena ZPP).

11. Ker je prvostopenjsko sodišče pri priznanju stroškov tožene stranke zmotno uporabilo materialno pravo (drugi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s tar. št. 3100 ZOdvT), je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi tožene stranke ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep spremenilo tako, da je toženi stranki priznalo še razliko med doslej priznano in predpisano nagrado za postopek na prvi stopnji, ki skupaj z DDV znaša 9.099,75 EUR.

12. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožeča stranka v pritožbenem postopku z odgovorom na pritožbo ni uspela, mora sama nositi svoje stroške tega postopka. Tožena stranka pa je na koncu svoje pritožbe sicer specificirala svoje pritožbene stroške, vendar v pritožbi ni postavila zahtevka zoper tožečo stranko na njihovo povračilo. O njenih stroških zato pritožbeno sodišče ni odločalo.