Jedro

V kolikor tožeča stranka kot kupec zatrjuje prodajo po vzorcu po 1. odst. 538. člena ZOR, mora takšen dogovor najprej dokazati, preden sodišče dopusti dokazovanje ustreznosti prodanega izdelka v primerjavi z vzorcem. Tožena stranka kot prodajalec pa ima možnost dokazovati, po 2. odst. 538. člena ZOR, da je bil kupec opozorjen, da izdelek lahko iz danih objektivnih razlogov odstopa od vzorca, pri čemer v primeru uspešnosti svojega dokazovanja ne odgovarja za neustreznost.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških pravdnih strank se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavezalo toženo stranko, da mora tožečima strankama plačati znesek 900.000,00 SIT z zakonitimi obrestmi, ki tečejo od zneska 600.000,00 SIT od 12.6.1997 dalje do plačila, od zneska 300.000,00 SIT pa od 12.7.1997 dalje do plačila in jima povrniti pravdne stroške v znesku 144.484,00 SIT, v roku 15 dni.

Proti sodbi se pritožuje tožena stranka, ki uveljavlja pritožbena razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, pri čemer prvenstveno predlaga spremembo izpodbijane sodbe, podredno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v dopolnitev postopka in ponovno odločanje. Opozarja, da sodišče, ki je svojo odločitev oprlo na določilo 1. odstavka 583. člena ZOR, ni v ničemer upoštevalo navedbe tožene stranke, da je bil tožnik tedaj, ko je izbiral barvo naročenega stavbnega pohištva, s strani prodajalca opozorjen, da niansa na končnem izdelku lahko odstopa.

Tožena stranka je tožniku pokazala vzorec barve le zato, da bi tožnik lahko približno ugotovil barvo, zaradi česar bi sodišče moralo pri svoji odločitvi uporabiti 2. odstavek 538. člena ZOR, po katerem prodajalec - toženec ne odgovarja tožniku za neustreznost barve, saj je bil vzorec po barvni karti zgolj orientacijski. Nadalje je sodišče tudi nepopolno ugotovilo dejansko sanje, saj sploh ni ugotovilo, s kakšno barvo je dejansko pobarvano sporno stavbno pohištvo in je zaključek napravilo le na osnovi pobarvane lesene ploščice, ki jo je sodišču predložila tožeča stranka in barvne karte, ki jo je sodišču predložila tožena stranka, iz česar pa ni možno ugotoviti, s kakšno nianso barve so sporni elementi sploh pobarvani. Strokovnjaka Biotehniške fakultete iz Ljubljane in Colorja iz Medvod, pa sta si stavbno pohištvo, narejeno za tožnika, ogledala in na osnovi odvzetega naključnega vzorca je Biotehniška fakulteta napravila strokovno mnenje, v katerem je ugotovljeno, da so odstopanja barvne nianse št. 207 na okenskih elementih tožnika znotraj običajnih toleranc, ki jih je praktično mogoče doseči z lazurnim načinom površinske obdelave. Očitek sodišča, da sta obe mnenji nestrokovni in izdelani izključno po naročilu tožene stranke je neutemeljen, še zlasti zaradi dejstva, ker se sodišče ni prepričalo, v kakšni barvni niansi so sporna okna v resnici pobarvana.

Tožeči stranki sta na pritožbo odgovorili, pri čemer poudarjata, da vzorec barve tožečima strankama ni bil pokazal le zaradi približne ugotovitve barve, pač pa sta tožnika izrecno zahtevala izdelke takšne barve, ki bodo odgovarjali že vgrajenim lesenim delom na hiši. V kolikor bi tožeči stranki ob naročilu vedeli, da bi lahko prišlo do takega odstopanja v barvi, izdelkov pri toženi stranki ne bi naročili. Ponovno se sklicujeta na prebarvano deščico s strani same tožene stranke, ki dokazuje, da je možno zadeti pravo barvo. Obe predloženi mnenji smatrata kot nestrokovni in neupoštevni, iz mnenj ni razvidno, ali so izdelovalci mnenj imeli pred sabo konkreten izdelek tožene stranke ali njegovo barvo ali kak drug izdelek. V kolikor ne bi šlo za nedopustno odstopanje nianse barve, tožena stranka gotovo ne bi bila pripravljena opraviti ponovnega barvanja. Predlagata zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

Uradni preizkus izpodbijane sodbe glede absolutnih bistvenih kršitev določil pravdnega postopka po 2. odstavku 354. člena ZPP/77 pokaže, da teh kršitev v postopku ni bilo.

Pač pa pritožba prvostopnemu sodišču utemeljeno očita nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, zaradi česar je bilo lahko tudi materialno pravo zmotno uporabljeno.

Popolnoma utemeljen je namreč pritožbeni očitek, da prvostopno sodišče sploh ni ugotovilo, s kakšno barvo je dejansko pobarvano sporno stavbno pohištvo in je zaključek napravilo le na podlagi pobarvane lesene ploščice, ki jo je sodišču predložila tožeča stranka in primerjavo njene barvne nianse z barvno karto, ki jo je sodišču predložila tožena stranka. Ko je namreč na glavni obravnavi dne 25.5.1998 tožeča stranka vložila v spis deščico pobarvano z dvema različnima barvama in sicer po svojih zatrjevanjih z rjavo barvo, kakršno je naročila pri toženi stranki in z rumeno rjavo barvo, s kakršno je tožena stranka pobarvala stavbno pohištvo, je pojasnila, da je deščico pobarvala sama tožena stranka zaradi primerjave barv. Pri tem pa je prvostopno sodišče spregledalo, da je tožena stranka takoj protestirala, da priložena deščica oziroma barvi na njej ne moreta predstavljati podlage za ugotavljanje odstopanja barve izdelanega pohištva glede na barvno karto, saj toženi stranki o tej deščici ni nič znanega, pri čemer je tudi opozorila, da ji ni znano, kakšna je dejanska barva pohištva, s čimer je imela očitno v mislih neustreznost primerjave grajane barve namesto s samim pohištvom s priloženo leseno deščico. Sicer prvostopno sodišče ne bi zmotno štelo za nesporno, kot ugotavlja v izpodbijani sodbi, da je tožena stranka tožnikoma stavbno pohištvo prebarvala z nianso barve, ki jo sodišče imenuje rumeno rjavo in kakršna izhaja iz predložene deščice, češ da tožena stranka v zvezi s predloženo deščico ni imela nikakršnih navedb in nikakršnih pripomb. S tem pa, ko je obravnavalo sporen dokaz kot nesporen, pa je prvostopno sodišče dejansko stanje tudi zmotno ugotovilo, saj kot opozarja tožena stranka v pritožbi, iz rumenorjavo prebarvanega dela neke deščice ni možno ugotoviti, s kakšno nianso barve je dejansko sporno stavbno pohištvo, ki je sicer na razpolago za ogled pri toženi stranki. sploh pobarvano. Ker je torej sodišče izhajalo iz napačne predpostavke identitete barve, s kakršno je pobarvano sporno stavbno pohištvo in s kakršno je bila delno pobarvana priložena deščica (rumeno rjavo), je sicer v nadaljevanju njegov zaključek o nesprejemljivosti strokovnega mnenja Biotehnične fakultete ter mnenja Colorja iz Medvod logičen (saj se barvi, s katerimi je deščica pobarvana, dejansko bistveno razlikujeta), prav tako nadaljnji zaključek, da je tožena stranka tožečima strankama pobarvala stavbno pohištvo z drugo barvo, kot je bila naročena, vendar zmoten, saj kot že rečeno, se sodišče ni prepričalo s kakšno barvo je stavbno pohištvo dejansko prebarvano.

Glede na sicer zmoten zaključek prvostopnega sodišča, da pri barvnem vzorcu in izdelku ne gre za odstopanje v niansi, pač pa za bistveno odstopanje, je tudi razumljivo, da v nadaljevanju ni sledilo dokaznim predlogom in zaslišalo pravdnih strank ter predlaganega zastopnika tožene stranke, čeprav je tudi zaradi opustitve teh dokazov dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno glede okoliščin naročanja in sicer ali sta bili tožeči stranki s strani prodajalca opozorjeni, da niansa na končnem izdelku lahko odstopa iz določenih objektivnih razlogov.

Zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja je pritožbeno sodišče ugodilo utemeljeni pritožbi in izpodbijano sodbo razveljavilo po 1. odstavku 370. člena ZPP/77 in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Da bo v ponovljenem sojenju prvostopno sodišče lahko dejansko stanje popolno ugotovilo, torej si ustvarilo lastno sodbo glede odstopanja barve dobavljenega pohištva od naročene barve po barvni karti (kot si jo je tudi v prvem postopku), si mora seveda najprej sporno stavbno pohištvo ogledati, pri čemer je način ogleda prepuščen presoji prvostopnega sodišča, ali v skladišču pri toženi stranki, ali pa bo pohištvo ali del tega (v kolikor to zadošča) dalo pripeljati na sodišče. Ker bo šlo za oceno laika, opravljeno s prostim očesom, si je seveda potrebno stavbno pohištvo ter barvno karto ogledati pri primerni dnevni svetlobi. Ko bo tako prvostopno sodišče dobilo pravo, čeprav laično predstavo glede odstopanja od naročene barve, pa naj znova oceni predloženi strokovni mnenji (pri čemer naj od tožene stranke zahteva, da v spis predloži čitljivo fotokopijo strokovnega mnenja Color Medvode), po potrebi, v primeru kakršnihkoli dvomov pa tudi zasliši strokovnjaka Biotehniške fakultelte Univerze v Ljubljani, ki je (sta) mnenje izdelal. Le na ta način bo namreč lahko ugotovilo v skladu s 1. odstavkom 538. člena ZOR, ali izročeno stavbno pohištvo ustreza vzorcu ali ne, v kolikor bo seveda predhodno ugotovilo, da sta se stranki dogovorili, da mora blago vzorcu ustrezati. V zvezi s tem pa je potrebno še opozoriti, da se v praksi tolerirajo nebistvena odstopanja. Vsekakor pa bo moralo v ponovljenem postopku zaslišati tožeči stranki oziroma tisto od njiju, ki je pogodbo sklenila ter predstavnika tožene stranke glede okoliščin prodaje oziroma s strani tožene stranke zatrjevanega dejstva, da se vzorec v konkretnem primeru lazurnega premaza uporablja le kot orientacija nianse izbrane barve. Tožena stranka pa, ki v odgovoru na tožbo zatrjuje, da je "prodaja po barvni karti plasirana z opozorilom, da niansa na končnem izdelku lahko odstopa", naj to opozorilo (verjetno tudi pisno) predloži, o tem ali ji je bilo predloženo oziroma znano, pa naj se izjasnita tudi tožeči stranki. Le na ta način bo lahko namreč v primeru, ko bi ugotovilo, da izročeno pohištvo oziroma njegova barva ni ustrezna, presodilo po 2. odstavku 538. člena ZOR ali prodajalec vendarle za neustreznost ne odgovarja.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odstavku 166. člena ZPP/77, po katerem se pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo, če sodišče razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo.