Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Odvetnik, določen za izvajanje BPP, potrebuje pooblastilo upravičenca do BPP le za opravo procesnih dejanj v sodnih postopkih, v katerih upravičenca zastopa, pooblastilo pa sicer ne predstavlja akta upravičenca, s katerim bi ta dovoljeval odvetniku, določenemu za izvajanje BPP, delo na zadevi, za zastopanje v kateri je bil upravičencu dodeljen. Dodeljeni odvetnik namreč izvaja BPP na podlagi odločbe, v kateri sta določena oblika in obseg dodeljene BPP in je natančneje opredeljena zadeva, za katero je BPP dodeljena (tretji odstavek 37. člena ZBPP), in napotnice z istimi navedenimi podatki (četrti odstavek 39. člena ZBPP).
I. Tožba se zavrne.
II. Stroškovni zahtevek stranke z interesom odvetnika A. A. se zavrne.
**Dosedanji potek postopka**
1. Organ za brezplačno pravno pomoč Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju organ BPP) je z izpodbijanim sklepom odločil, da se odvetniku A. A. priznajo stroški za nudenje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) na podlagi napotnice v višini 30,45 EUR, da se navedeni znesek izplača iz proračuna in se nakaže na transakcijski račun odvetnika.
Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je bila tožnici z odločbo organa za BPP št. Bpp 291/2018 z dne 9. 8. 2019 odobrena BPP za vložitev tožbe, pravno svetovanje in zastopanje v socialnem sporu ter dodeljen odvetnik B. B. Z odločbo Bpp 291/2018 z dne 19. 11. 2019 pa je bil tožnici nato dodeljen odvetnik C. C. Iz napotnice izhaja, da je odvetnik C. C. z upravičenko poskušal vzpostaviti kontakt. Poslal ji je dva poziva za razgovor, po tem še dve obvestili organu za BPP. Nato je bil odvetnik C. C. z odločbo Bpp 291/2018 z dne 13. 2. 2020 razrešen dolžnosti nudenja BPP, za opravljeno korespondenco pa je priglasil stroške. Organ za BPP je odvetniku A. A. priznal stroške za sestavo dopisov z dne 26. 11. 2019, 6. 12. 2019, 14. 1. 2020 in 10. 2. 2020 na podlagi takrat veljavne Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT), odvetniška tarifna številka 39/4 (4x20 točk), kar ob vrednosti točke 0,6 EUR znaša 48,00 EUR. V skladu s petim odstavkom 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv) je odvetnik upravičen do polovice zneska, kar znaša 24,00 EUR, povečanih za 2% materialnih stroškov v višini 1,6 točke oziroma 0,96 EUR (11. člen OT) ter 22% DDV v višini 5,49 EUR, tako da so bili odvetniku skupno priznani stroški v višini 30,45 EUR. Priznani stroški so bili odvetniku izplačani iz proračuna.
**Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**
2. Tožnica v tožbi in dopolnitvi tožbe v zvezi z izpodbijanim sklepom kot bistveno navaja, da jo je odvetnik C. C. dvakrat kontaktiral in pozval, naj se oglasi na sestanku. Dne 15. 1. 2020 je prejela s strani organa za BPP poziv, naj se v roku pet dni od prejema zglasi pri novo postavljenem odvetniku, v nasprotnem primeru bo uporabil določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) o neupravičeno dodeljeni BPP. Organu za BPP in odvetniku C. C. je z dopisom z dne 4. 2. 2020 pojasnila, da se pri njem ni oglasila, ker se ni strinjala z delovanjem organa glede razrešitve odvetnika B. B. Posledično bi z obiskom odvetnika C. C. priznala, da je ona kriva za razrešitev odvetnika B. B. Nato je organ za BPP izdal odločbo Bpp 291/2018 z dne 13. 2. 2020, s katero je razrešil odvetnika C. C. in odločil, da je dolžna tožnica vrniti neupravičeno prejeto BPP v znesku 455,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Organ za BPP je dne 6. 3. 2020 izdal sklep, s katerim je odvetniku A. A. priznal stroške za nudenje BPP v višini 30,45 EUR. V zvezi s tem sklepom tožnica navaja, da se stroški nudenja BPP priznajo odvetniku A. A., ki pa ji ni bil nikoli dodeljen.
Dodaja še, da novega odvetnika C. C. ni nikoli pooblastila za zastopanje, zato ne razume, na osnovi česa je deloval odvetnik in zakaj so mu bili priznani stroški.
Ne strinja se z vodenjem postopka pred organom za BPP. Predlaga razveljavitev dokumentov, ki so nastali na podlagi odstopa odvetnika B. B. oziroma smiselno predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.
3. Toženka odgovora na tožbo ni podala, je pa sodišču poslala upravne spise v zadevi.
4. Stranka z interesom v odgovoru na tožbo navaja, da je tožba prepozna, saj je vložena pet mesecev po vročitvi izpodbijanega akta, zato predlaga njeno zavrženje. Podredno predlaga zavrnitev tožbe. Navaja, da je bil odvetnik C. C. z odločbo Bpp 291/2018 z dne 19. 11. 2019 določen za nudenje brezplačne pravne pomoči. Po prejemu odločbe je stranko povabil, da se zglasi v pisarni z namenom seznanitve z zadevo in ureditve pooblastilnega razmerja. Ker se tožnica ni odzvala na dopis, ji je dne 6. 12. 2019 ponovno poslal dopis z enako vsebino, na katerega se tožnica spet ni odzvala. Zaradi tega je odvetnik C. C. dne 14. 1. 2020 na organ za BPP poslal dopis, s katerim ga je obvestil o tožničini neodzivnosti in prosil za posredovanje z namenom vzpostavitve kontakta. Organ za BPP je tožnico pozval k odzivu in jo opozoril na posledice. Z dopisom tožnice z dne 4. 2. 2020 je bil odvetnik obveščen o tem, da tožnica z njim ne namerava vzpostaviti kontakta, zato je predlagal svojo razrešitev, čemur je organ tudi sledil. Stranka z interesom dalje odgovarja, da odvetnik C. C. ne opravlja svojega poklica individualno, ampak na podlagi delovnega razmerja pri odvetniku A. A. Zato je v izpodbijanem sklepu pravilno določeno, da se stroški nudenja BPP priznajo odvetniku A. A. kot delodajalcu C. C. Kar se tiče stroškov, pa stranka z interesom meni, da so bili pravilno odmerjeni in priznani.
**Odločanje po sodnici posameznici**
5. Sodišče je dne 29. 11. 2022 sprejelo sklep I U 887/2020-28, da v zadevi odloča sodnica posameznica. Pisnih pripomb strank na sestavo sodišča ni bilo, na glavni obravnavi pa je tožnica navajala, da se ji obravnavana zadeva ne zdi enostavna. Sodišče je v omenjenem sklepu že pojasnilo, da gre v obravnavani zadevi zgolj za sporno vprašanje, ali so bili odvetniku A. A. pravilno priznani stroški za nudenje BPP v višini 30, 45 EUR, zaradi česar je senat presodil, da v zadevi ne gre za zapleteno dejansko in pravno stanje. Pri sklepu, da v zadevi odloča sodnica posameznica, je sodišče zato vztrajalo.
**Glavna obravnava**
6. Sodišče je dne 22. 12. 2022 opravilo javno glavno obravnavo. Obravnave sta se udeležili tožnica in stranka z interesom, odvetnik A. A. Toženka se obravnave ni udeležila, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je vabilo izkazano.
**Dokazni sklep**
7. Sodišče je na glavni obravnavi izvedlo dokaze z vpogledom v listine v sodnem spisu, in sicer je vpogledalo: e-pošto z dne 30. 3. 2020 z vlogo napoved upravnega spora z dne 30. 3. 2020 (A1, A3 in A4), poziv k odpravi pomanjkljivosti z dne 14. 4. 2020 (A2), odločbo Delovnega in socialnega sodišča z dne 13. 2. 2020 (A5, A10, A14 in C8), sklep Delovnega in socialnega sodišča z dne 6. 3. 2020 (A6 in A13), dopis tožnice z dne 7. 4. 2020 (A7), potrdilo o oddaji pošiljke z dne 7. 4. 2020 in povratnico z dne 7. 4. 2020 (A8), dopis Delovnega in socialnega sodišča z dne 23. 10. 2019 (A9), odločbo Delovnega in socialnega sodišča z dne 19. 11. 2018 (A11 in C1), sklep Delovnega in socialnega sodišča z dne 3. 1. 2020 (A12), prošnjo za fotokopije z dne 23. 6. 2020 (A15), e-pošto z dne 29. 6. 2020 (A16), ponovno prošnjo za fotokopije z dne 30. 6. 2020 (A17), e-pošto z dne 17. 6. 2020 (A18), ponovno prošnjo za izročitev dokumentacije z dne 23. 6. 2020 (A19), e-pošto z dne 30. 6. 2020 (A20), e-pošto z dne 30. 6. 2020 (A21), dopis vabilo na sestanek z dne 26. 11. 2019 in 6. 12. 2019 (C2 in C3), dopis nudenje Bpp - upravičenka D. D., z dne 14. 1. 2020 (C4), dopis Strokovne službe št. Bpp 291/2018 z dne 15. 1. 2020 (C5), dopis tožnice z dne 4. 2. 2020 (C6), dopis obvestilo z dne 10. 2. 2020 (C7), vračilo napotnice s specifikacijo opravljenih storitev z dne 18. 2. 2020 (C9), v izpis spletne strani OZS glede zaposlitve odvetnika C. C., in preostale listine upravnega spisa. Dokazni predlog za zaslišanje strank je stranka z interesom na glavni obravnavi umaknila, zato sodišče o izvedbi dokaza ni odločalo.
**K I. točki izreka:**
8. Tožba ni utemeljena.
9. Sodišče uvodoma v zvezi z navedbami stranke z interesom v odgovoru na tožbo, da je tožba prepozna, ugotavlja, da je tožba vložena pravočasno. Tožnici je bil izpodbijani sklep vročen 25. 3. 2020 (fikcija vročitve); v tej zadevi, ki ni nujna, pa 30-dnevni rok od vročitve za vložitev tožbe ni tekel (prvi odstavek 3. člena ZZUSUDJZ, uveljavljenega 21. 3. 2020). Rok za vložitev tožbe se je iztekel 30. 6. 2020, tožnica pa je tožbo (kot njeno najavo) vložila 31. 3. 2020, tožbo pa je glede manjkajočih in nepravilnih sestavin do izteka zgoraj navedenega roka tudi popravila.
10. V obravnavani zadevi je sporna odločitev organa za BPP, da se stranki z interesom odvetniku A. A. priznajo stroški za nudenje BPP v višini 30,45 EUR, ki se izplačajo iz proračuna.
11. Organ je odločitev oprl na ugotovitve o izdanih odločbah v zadevi Bpp 291/2018, in sicer z dne 9. 8. 2019 (o dodelitvi BPP tožnici za socialni spor), z dne 9. 11. 2019 (o dodelitvi za izvajanje BPP odvetnika C. C.) in z dne 13. 2. 2020 (o razrešitvi odvetnika C. C.), ugotovitve o opravljeni korespondenci odvetnika C. C. ter določbe OT in peti odstavek 17. člena ZOdv. Tožnica pa ugovarja, da je organu za BPP in odvetniku C. C. pojasnila, da se ne odziva, ker se ne strinja z vodenjem postopka dodelitve BPP, pa je kljub temu prejela odločbo, da je dolžna vrniti 455,30 EUR neupravičeno prejete BPP, odvetnika C. C. tudi ni pooblastila za zastopanje, odvetnik A. A. pa ji za izvajanje BPP ni bil določen.
12. Kolikor tožnica v tožbi ugovarja priznanju stroškov nudenja odvetniških storitev odvetniku A. A., ki ji, kot pravilno navaja, ni bil dodeljen za izvajanje BPP, pač pa ji je bil dodeljen odvetnik C. C., sodišče ugotavlja, da je bilo na glavni obravnavi v zvezi s tem razjasnjeno, tudi z vpogledom v izpis spletne strani OZS o imeniku odvetnikov, da je odvetnik A. A. delodajalec odvetnika C. C.1 ter da so bili z izpodbijanim sklepom zato stroški za nudenje BPP pravilno priznani odvetniku A. A. 13. Tožnica neutemeljeno ugovarja tudi, da dodeljenega odvetnika C. C. ni nikoli pooblastila za zastopanje. V zadevi sicer ni sporno, da je bil odvetnik C. C. za izvajanje BPP tožnici določen (na glavni obravnavi je bilo z vpogledom v odločbo Bpp 291/2018 z dne 19. 11. 2019 o določitvi odvetnika C. C. (in o razrešitvi odvetnika B. B.) to potrjeno). Odvetnik, določen za izvajanje BPP, pa potrebuje pooblastilo upravičenca do BPP le za opravo procesnih dejanj v sodnih postopkih, v katerih upravičenca zastopa, pooblastilo pa sicer ne predstavlja akta upravičenca, s katerim bi ta dovoljeval odvetniku, določenemu za izvajanje BPP, delo na zadevi, za zastopanje v kateri je bil upravičencu dodeljen. Dodeljeni odvetnik namreč izvaja BPP na podlagi odločbe, v kateri sta določena oblika in obseg dodeljene BPP in je natančneje opredeljena zadeva, za katero je BPP dodeljena (tretji odstavek 37. člena ZBPP), in napotnice z istimi navedenimi podatki (četrti odstavek 39. člena ZBPP).
14. Po presoji sodišča tožnica neutemeljeno podaja tudi navedbe, da naj bi odvetniku C. C. bili stroški priznani brez podlage. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe in spisne dokumentacije v zadevi, je organ odvetniku C. C. priznal stroške za nudenje BPP na podlagi izdane in vrnjene napotnice, in sicer za korespondenco s tožnico, ki tudi ni sporna, saj dopise odvetnika z dne 26. 11. 2019, 6. 12. 2019, 14. 1. 2020 tožnica sama prilaga tožbi (priloge A 9), dopis z dne 10. 2. 2020 pa ji je bil v tem upravnem sporu tudi predočen na glavni obravnavi in ji je bil že pred tem poslan (in vročen) kot priloga odgovora na tožbo stranke z interesom odvetnika A. A. Da se priznani stroški ne bi nanašali na odvetniške storitve, predvidene z OT, pa tožnica ne trdi, in tudi ne osporava njihovega ovrednotenja po OT kot nepravilnega, zato sodišče ugotovitve o priznanih stroških za opravljene odvetniške storitve sprejema kot pravilne (drugi odstavek 214. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Po šestem odstavku 30. člena ZBPP pa je odvetnik za pravno pomoč po navedenem zakonu upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški tarifi in v obsegu dodeljene brezplačne pravne pomoči. 15. Na drugačno presojo sodišča tudi ne morejo vplivati tožbene navedbe, da je tožnica tako organu za BPP kot odvetniku C. C. pojasnila, zakaj se ne odziva na pozive slednjega, namreč ker se ni strinjala s postopanjem organa v zvezi z razrešitvijo odvetnika B. B. Če se tožnica ni strinjala z razrešitvijo odvetnika B. B., o tem pa je bilo odločeno z odločbo2, je imela možnost to odločbo izpodbijati v sodnem postopku3. Take tožbene navedbe pa so za ta upravni spor, katerega predmet je priznanje nagrade za nudenje BPP odvetniku A. A., v celoti pravno nerelevantne. Tako je bilo tožnici povedano tudi na glavni obravnavi ter jo je sodišče tudi omejilo v podajanju navedb v smeri, da se ni pravilno ugotavljalo obstoja krivdnih razlogov za razrešitev odvetnika B. B. in pogojev za določitev odvetnika C. C.oziroma da organ za BPP navedenega postopka ni vodil pravilno.
16. Prav tako so za predmetni upravni spor pravno nerelevantne tožničine navedbe, podane v smeri, da ji ne bi mogla biti izdana odločba o neupravičeno prejeti BPP v višini 455,30 EUR, in da se ta opira zgolj na trditve odvetnika B. B. o njeni „krivdi“. Kot izhaja iz spisne dokumentacije, je organ tožnici za vračilo sredstev iz naslova BPP izdal odločbo Bpp 291/2018 z dne 13. 2. 2020, zoper katero je bilo tožnici zagotovljeno samostojno sodno varstvo v upravnem sporu.
17. Ker je po povedanem sodišče presodilo, da so tožbene navedbe neutemeljene oziroma nerelevantne, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).
**K II. točki izreka:**
18. Odločitev o zavrnitvi stroškov postopka stranki z interesom temelji na določbah ZPP v zvezi z določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1. Po načelu uspeha, ki izhaja iz določb 154. člena ZPP, bi stranki z interesom glede na njen interes (zavrnitev tožbe) stroški šli. Vendar pa sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški se stranki povrnejo, upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP). Ker po presoji sodišča stranka z interesom ni pomembno prispevala k razjasnitvi zadeve, priglašeni stroški niso bili potrebni in jih zato stranki z interesom ni priznalo.
1 (kar je pojasnil odvetnik A. A. že v odgovoru na tožbo) 2 Bpp 291/2018 z dne 19. 11. 2019 3 Pa niti ni navajala, da bi upravni spor sprožila, sicer pa je na izvirniku odločbe, ki je v upravnih spisih, potrjena njena pravnomočnost z dne 4. 1. 2020.