30. 11. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 3. novembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 112/2004 z dne 7. 12. 2004 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 4/2003 z dne 18. 12. 2003 in s sodbo Delovnega in socialnega sodišča št. Ps 1121/98 z dne 3. 10. 2002 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 10/99 z dne 28. 1. 1999 v zvezi s sklepom Delovnega in socialnega sodišča št. Ps 1121/98 z dne 6. 1. 1999 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik izpodbija sodbo Vrhovnega sodišča o zavrnitvi revizije zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, s katero je to sodišče zavrnilo njegovo pritožbo zoper sodbo delovnega in socialnega sodišča prve stopnje o zavrnitvi pritožnikove tožbe. Izpodbija tudi sklepa sodišč, ki se nanašata na njegov predlog za izdajo začasne odredbe (sklepa št. Ps 1121/98 z dne 6. 1. 1999 in Psp 10/99 z dne 28. 1. 1999). Z izpodbijanimi odločitvami naj bi mu bile kršene pravice iz 22., 23. in 25. člena Ustave. Z izdanimi mnenji zdravniške komisije pa naj bi mu bile kršene človekove pravice iz 19., 32. in 51. člena Ustave.

2.Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je zavrnilo pritožnikov tožbeni zahtevek, naj se ugotovi, da mu pripada pravica do nadomestila osebnega dohodka do pravnomočnosti odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter da mu je tožena stranka (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije) dolžna plačati 5.000.000,00 SIT. Višje delovno in socialno sodišče je ugotovilo, da za odločanje o nadomestilu niso bile izpolnjene procesne predpostavke, vendar pritožbeno sodišče ne sme poseči v izpodbijano sodbo, ker se je pritožil samo pritožnik (tedaj tožnik), saj bi s posegom v navedeni smeri odločilo v njegovo škodo. Odločitev o odškodninski odgovornosti je to sodišče preizkusilo le glede pravilne uporabe materialnega prava, saj pritožnik v pritožbi ni navedel razlogov, zakaj jo vlaga zoper sodbo v celoti. Vrhovno sodišče se je strinjalo s stališči Višjega sodišča.

3.Iz pritožnikovih navedb izhaja, da se ne strinja s stališčem Vrhovnega in Višjega sodišča o nedopustnosti dela tožbe, ki se nanaša na zahtevo za izdajo odločbe o nadomestilu tedanjega osebnega dohodka, in da meni, da bi vsa sodišča morala spoznati ravnanje toženega Zavoda, ki zahtevane odločbe ni izdal, za protipravno. Meni tudi, da sodišča, ki odločajo v socialnih sporih, niso pristojna za odločanje o odškodninskih zahtevkih. Sodbo naj bi oprla na podatke, s katerimi ni bil seznanjen. Pritožnik meni, da je tožena stranka z mnenji zdravniške komisije posegla v njegovo prostost in svobodo gibanja.

B.

4.Kršitev človekovih pravic, ki jih pritožnik zatrjuje (22. 23. in 25. člen Ustave), ni mogoče utemeljiti zgolj z nestrinjanjem z odločitvijo sodišč. Z vidika 22. člena Ustave, ki v postopku pred sodiščem zagotavlja enako varstvo pravic, bi sicer lahko bil relevanten očitek, da se pritožnik ni mogel seznaniti z nekaterimi podatki v spisu, na katere se sklicuje sodba sodišča prve stopnje. Vendar pritožnik tega ne trdi tudi za svojo pooblaščenko odvetnico. Po 92. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP) imajo pravdna dejanja, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kakor če bi jih opravila sama stranka. Zato zgolj z navedbo, da osebno s podatki ni bil seznanjen, pritožnik kršitve 22. člena Ustave ni izkazal.

5.V zvezi z očitkom pritožnika, da je socialno sodišče prve stopnje odločalo o odškodninskem zahtevku, ne da bi bilo za odločanje o takšnih sporih sploh pristojno, Ustavno sodišče ugotavlja, da pritožnik ni izkazal, da je ta očitek uveljavljal tudi v postopku s pravnimi sredstvi. To pa pomeni, da ga tudi Ustavno sodišče ne more upoštevati. Procesna predpostavka izčrpanja pravnih sredstev po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) namreč ne pomeni le dolžnosti, da pritožnik pred vložitvijo ustavne pritožbe vloži pritožbo in revizijo, pač pa tudi obveznost, da že v teh pravnih sredstvih uveljavlja tiste kršitve, na katere se nato sklicuje v ustavni pritožbi. Iz priloženih sodb k ustavni pritožbi namreč izhaja, da je pritožnik v pritožbenem postopku sicer izpodbijal sodbo sodišča prve stopnje v celoti, vendar pa ni navedel razlogov, zakaj vlaga pritožbo tudi zoper del sodbe, s katerim je zavrnjen zahtevek za plačilo 5.000.000,00 SIT iz naslova odškodninske odgovornosti toženca. V reviziji je odločitev v zvezi z zavrnitvijo odškodninskega zahtevka grajal, vendar pa očitek o stvarni nepristojnosti socialnega sodišča prvič uveljavlja v ustavni pritožbi.

6.Mnenja zdravniške komisije, s katerimi naj bi bile pritožniku kršene človekove pravice iz 19., 32. in 51. člena Ustave, niso bile predmet izpodbijane sodbe Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 112/2004. Zato zatrjevanih kršitev ni bilo mogoče obravnavati v okviru te ustavne pritožbe.

7.Ker z izpodbijanimi sodbami očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče njegove ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo (1. točka izreka).

8.Ustavno pritožbo zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča je pritožnik vložil po izteku 60-dnevnega roka, določenega v prvem odstavku 52. člena ZUstS. Takšna ustavna pritožba je nedopustna in jo je bilo treba zavreči (2. točka izreka).

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje prvega odstavka in prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan