Jedro

Nosilni pritožbeni očitek, da izvedenski organ na podlagi osebnega pregleda ni mogel sprejeti pravilnih zaključkov, ki so v nasprotju z zaključki sodnega izvedenca ortopeda, je neutemeljen. Izvedenski organ je v svoji obširni dopolnitvi pisnega izvedenskega mnenja vztrajal, da njegove ugotovitve ne nasprotujejo predhodnim ugotovitvam invalidskih komisij in izvedenskega mnenja, saj pri tožniku ni bil potrjen obstoj trajnih telesnih okvar po točkah Sporazuma o telesnih okvarah.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroške pritožbe nosi tožeča stranka sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 12. 7. 2021 in št. zadeve: ..., št. dosjeja:... z dne 15. 2. 2021, ter da se tožniku prizna pravica do invalidnine za telesno okvaro za čas od 1. 5. 2020 zaradi poškodbe pri delu ter da mu je toženec dolžan odmeriti in izplačati invalidnino za telesno okvaro v roku 30 dni po pravnomočnosti te sodbe. Hkrati je odločilo, da tožnik sam nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper takšno sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da sodišče pritožbi ugodi in sodbo naslovnega sodišča razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, podrejeno pa tožbi ugodi in tožencu naloži, da v roku 15 dni povrne stroške postopka in pritožbene stroške, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Glede vrste in stopnje telesne okvare tožnika je bilo v daljšem časovnem obdobju narejenih več izvedenskih mnenj in sprejetih več odločb. IK II. stopnje Republike Srbske je 15. 9. 2020 izdala odločbo, da ima tožnik 100 % telesno okvaro, 4. 2. 2021 je IK toženca I. stopnje ugotovila, da ima tožnik 90 % telesno okvaro, 12. 7. 2021 je IK toženca II. stopnje ugotovila, da ima tožnik 50 % telesno okvaro, 27. 1. 2023 je sodni izvedenec ortoped A. A. ugotovil, da je pri tožniku podana skupna telesna okvara 90 %, 2. 6. 2023 pa je Komisija za fakultetna izvedenska mnenja pri tožniku ugotovila, da ni nobene telesne okvare. Na tej ugotovitvi temelji tudi odločitev sodišča. Osebni pregled tožnika, ki je poleg zdravstvene dokumentacije za odločitev zelo pomemben, je bil izveden zelo pavšalno, saj se tožniku ni bilo potrebno niti sleči. Osebni pregled dejansko ni bil opravljen, saj je trajal največ 20 minut. Ves čas je bil oblečen, dva zdravnika sta mu noge izmerila le s trakom. V Bosni in Hercegovini, kjer so ugotovili, da ima tožnik eno nogo krajšo, so meritve opravili z določenimi aparaturami in ne z metrom. Pri izvedencu A. A. je osebni pregled trajal skoraj 1 uro, da ga je izvedenec podrobno pregledal in mu postavil veliko vprašanj, da se je slekel do spodnjega perila. Izvedenski organ svojega dela ni opravil strokovno, saj ga dejansko ni osebno pregledal. Na to je opozoril že v pripombah na izvedensko mnenje in v pripombah na dopolnitev izvedenskega mnenja, ter predlagal, da ga sodišče glede okoliščin osebnega pregleda zasliši. Sodišče temu dokaznemu predlogu ni ugodilo in tožnika, ki je prišel na zadnji narok, ni zaslišal. S tem je sodišče storilo bistveno kršitev 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, ker tožniku, ki ni bil zaslišan v postopku, ni bila dana možnost obravnave na sodišču. Tožnik že vrsto let zaradi krajše noge nosi ortopedske obuvalo, brez katerega ne more hoditi, z zadnjim izvedenskim mnenjem pa je bilo ugotovljeno, da ima obe nogi enako dolgi, čeprav meritve niso bile opravljene strokovno. Že zaradi tega so utemeljene pripombe tožnika, da izvedenski organ svojega dela ni strokovno opravil. Zadeva bi se lahko razjasnila le z zaslišanjem tožnika na zadnjem naroku in morebitnim soočenjem s člani izvedenskega organa. Zmotna je zato ugotovitev sodišča prve stopnje (točka 10), da je tožnik podal le pavšalne navedbe. Navedbe so konkretne in sodišče bi glede tega moralo zaslišati tožnika in pozvati izvedenski organ, da na glavni obravnavi poda obrazložitev. Izvedensko mnenje izvedenskega organa ni prepričljivo obrazloženo, kot to zmotno navaja sodišče v 11. točki sodbe. Izvedensko mnenje ni bilo podano na podlagi preučitve medicinske dokumentacije, saj se tudi glede tega postavlja vprašanje, ali je izvedenski organ dejansko preučil vso medicinsko dokumentacijo. Komisija za fakultetna izvedenska mnenja pa ni ugotovila nobene telesne okvare. Tožnik je navedel v čem je dopolnitev izvedenskega mnenja pomanjkljiva in to bi morala člana izvedenskega organa, ki sta bila navzoča, ustno pojasniti na glavni obravnavi, da bi se jima lahko neposredno postavilo vprašanja. Zato je edino relevantno izvedensko mnenje izvedenca A. A., ki je tožnika temeljito osebno pregledal in ugotovil, da sta nogi različno dolgi. Poleg tega je podrobno preučil vso tožnikovo zdravstveno dokumentacijo. Na glavni obravnavi je bil temeljito zaslišan in sodišče prve stopnje je neutemeljeno ponovno odprlo glavno obravnavo in postavilo izvedenski organ, ki svojega dela ni strokovno opravil. V izvedenskem mnenju je zapisal, da tožnik lahko hodi po prstih in petah, čeprav tega ne zmore in tega izvedenski organ od tožnika na pregledu ni zahteval. Tožnik bi lahko na glavni obravnavi pokazal, da tega ne zmore. Tožniku že normalna hoja predstavlja težavo, prav tako hoja v klanec ali po stopnicah. Ker je sodišče svojo odločitev oprlo zgolj na izvedensko mnenje izvedenskega organa je zmotno ugotovilo dejansko stanje, saj je pri tožniku zagotovo podana vsaj 90 % telesna okvara glede na predloženo zdravstveno dokumentacijo in težave, ki jih ima. Zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja je zmotno uporabljeno materialno pravo. Tožnik vztraja, da bi moral biti glede okoliščin nesreče pri delu podrobno zaslišan, vendar mu to ni bilo dovoljeno. Sodnica je glavno obravnavo končala in pojasnila, da bo sodba izdana po pošti v pisni obliki. Istega dne je glavno obravnavo nato ponovno odprla, čeprav so bili dokazi že izvedeni.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, v postopku pa tudi ni prišlo do očitanih kršitev niti do absolutno bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodba vsebuje razloge o odločilnih dejstvih, ki temeljijo na pravilnih materialnopravnih izhodiščih, soglaša tudi z dejanskimi ugotovitvami in pravilnimi stališči sodišča prve stopnje. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.

5. Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo odločilna dejstva za presojo tožbenega zahtevka. Izvedenski organ Komisije za fakultetna izvedenskega mnenja pri B. fakulteti Univerze v C. je ugotovil, da pri tožniku ni telesne okvare po nobeni točki Sporazuma o telesnih okvarah1. Sodišče je imenovanje izvedenskega organa pojasnilo v 10. točki obrazložitve in izpostavilo, da je stvar strokovne presoje na kakšen način ter koliko časa bo trajal postopek izvedenstva oziroma osebni pregled. Pri izdelavi izvedenskega mnenja z dne 2. 6. 2023 je bil ključen izvedenec s področja nevrologije, ki je ocenil zdravstveno stanje tožnika na osnovi kliničnega nevrološkega pregleda. Da pri tožniku dejansko ne gre za prikrajšave spodnjih udov potrjuje tudi nevrološka diagnostika 31. 5. 2015 in 8. 4. 2015, ki je opisovala enak nevrološki status udov tožnika kot ga je ugotovil izvedenski organ v izvedenskem mnenju z dne 2.6.2023. 6. Nosilni pritožbeni očitek, da izvedenski organ na podlagi osebnega pregleda ni mogel sprejeti pravilnih zaključkov, ki so v nasprotju z zaključki sodnega izvedenca ortopeda, je neutemeljen. Izvedenski organ je v svoji obširni dopolnitvi pisnega izvedenskega mnenja z dne 26. 7. 2023 vztrajal, da njegove ugotovitve ne nasprotujejo predhodnim ugotovitvam invalidskih komisij in izvedenskega mnenja dr. A. A., saj pri tožniku ni bil potrjen obstoj trajnih telesnih okvar po točkah Sporazuma o telesnih okvarah. Zatrjevane diskrepance v izvedenskih mnenjih v obdobju od 2020 do 20232 glede prizadetosti zgornjih in spodnjih udov, opisanih kontraktur v sklepih, razvrstitve nevroloških telesnih okvar, vzrokov in datuma nastanka domnevnih telesnih okvar, so posledica sodelovanja specialistov različnih specialnosti, kar je sodišče povsem argumentirano in prepričljivo pojasnilo v 9. točki obrazložitve3. Sodišče je kot ključno izpostavilo, da pri nobenem od predhodnih izvedenskih mnenj v obdobju od 2020 do 2023 ni sodeloval specialist nevrologije, čeprav naj bi bila ena od glavnih (domnevnih) telesnih okvar nevrološkega izvora (poglavje III). Prepričljiva je ugotovitev izvedenskega organa, da je bila z nevrofiziološkimi preiskavami in CT ovržena prvotna domneva, da gre pri tožniku za posttravmatsko epilepsijo. Opisan je bil enak nevrološki status udov tožnika kot v izvedenskem mnenju z dne 2. 6. 2023.4 Izvedenski organ je izpostavil, da v celotni zdravstveni dokumentaciji tožnika ni nobenega objektivnega dokaza za domnevno slabšanje nevrološkega statusa možganov od leta 1989 do 2005 ali za trajno prisotnost delne motorne ohromelosti celotne leve strani telesa in trajnih organskih motenj po cerebralnih poškodbah od leta 2005 do leta 2023. Nenazadnje je različne ocene obstoja telesnih okvar izvedenski organ utemeljil z dejstvom, da v letu 2005 zdravljenje omenjenih neopredeljenih telesnih okvar še ni bilo dokončano, zato ne more biti relevantna ocena invalidske komisije z dne 26. 5. 2005. Takrat zatrjevane telesne okvare so bile neopredeljene5, zato takratno stanje ni enako sedanjemu stanju. Tudi zdravljenje lahko odpravi določene telesne okvare. Iz tega razloga obstoj neopredeljenih telesnih okvar z nezaključenim zdravljenjem pred 18. leti ni v nasprotju z ugotovitvami izvedenskega organa, da v letu 2023 pri tožniku ni nobene telesne okvare iz Sporazuma o telesnih okvarah.

7. Utemeljen ni pritožbeni očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče ni zaslišalo tožnika. Pri svojem zaslišanju je tožnik vztrajal zgolj, da bi lahko izpovedal o okoliščinah osebnega pregleda. Tožnikova trditev, da bi lahko njegova izpoved izpodbila verodostojnost mnenja izvedenskega organa je neutemeljena. Izvedenski organ, ki mu je sodišče sledilo, se je do tožnikovih očitkov glede osebnega pregleda podrobno opredelil in pojasnil zakaj in kako so bile pri tožniku opravljene meritve,6 kar je povzeto v 9. točki obrazložitve sodbe. Zaradi argumentirane opredelitve izvedenskega organa do pripomb tožnika v tej smeri, s strani tožnika predlagano soočenje med njim in člani izvedenskega organa ne bi moglo prispevati k drugačnim dokaznim zaključkom. Zavrnitev dokaznega predloga je sodišče ustrezno pojasnilo v 10. točki obrazložitve. S strani tožnika pa ni bil podan dokazni predlog niti za morebitno medsebojno soočenje izvedencev niti za imenovanje drugega sodnega izvedenca.

8. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče neutemeljeno ponovno odprlo glavno obravnavo, saj je sodišče v skladu 292. členom ZPP zaradi potrebe po dopolnitvi dokaznega postopka sklenilo, da končano glavno obravnavo znova začne. V ta namen je imenovalo izvedenski organ, da bi se opredelil do vztrajajočih strokovnih pripomb toženca, na katere po oceni sodišča dotedanji dokazni postopek ni dal odgovorov.

9. V izvedenskem mnenju in njegovi pisni dopolnitvi gre za strokovno medicinsko dovolj prepričljivo in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožniku ni mogoče ugotoviti obstoja telesnih okvar iz Sporazuma o telesnih okvarah.

10. Na podlagi obrazloženega je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

11. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 154. in 156. člen ZPP).

1 Ugotovitve o obstoju telesnih okvar, ki so jih kot take prepoznali specialisti drugih področij so bile izpodbite s strani članov izvedenskega organa, ki sta bila s področja specialnosti zatrjevanih telesnih okvar. 2 Invalidske komisije z dne 18. 9. 2020, 4. 12. 2021, 12. 7. 2022 in sodnega izvedenca z dne 27. 1. 2023. 3 Pod 18. opombo je izpostavljeno, da je bilo izvedensko mnenje z dne 18. 9. 2020 plod specialista splošne medicine in pulmologa, izvedensko mnenje z dne 4. 2. 2021 ni vključevalo osebnega pregleda, mnenja 12. 7. 2022, 27. 1. 2023 in 8. 2. 2023 pa so podali specialisti ortopedije, ki so ugotavljali prisotnost telesne okvare izključno v III. poglavju Možgani, možgansko deblo in hrbtenični mozeg, ki ni ožje klinično področje delovanja ortopedske stroke. 4 Brez hemipareze, brez nevrološke prizadetosti spodnjih udov, brez popolne ohromelosti ulnarisa, brez delne ohromelosti celotnega zgornjega uda. 5 Za kateri organski sistem gre, kakšna prizadetost je, kaj je vzrok, trajanje. 6 Da se tožnik ni rabil sleči do spodnjega perila, ker je imel široko spodnjo majico in ohlapne hlače, dolžini spodnjih udov sta tako po funkcionalni absolutni kot relativni metodi merjenja enaki. Osebni pregled, ki sta ga izvajala oba specialista je trajal 1 uro. Pojasnjeno je bilo, da kljub tožnikovi pripombi, da nosi ortopedske čevlje s povišico na levem čevlju, ne spreminja rezultatov meritev izvedenskega organa, ki so pokazali enako dolžino desnega in levega spodnjega uda, saj je bil pregled opravljen v skladu z zahtevami ortopedske in nevrološke medicinske stroke, ki je obsegal relevantne dele telesa (glava, vrat, trup, vratna, prsna in ledvena hrbtenica, trebuh, medenica). Opravljene so bile meritve gibljivosti sklepov, meritve dolžin spodnjih udov in ocena nevrološkega statusa zgornjih in spodnjih udov. Razvidna je tudi opredelitev izvedenskega organa glede hoje po prstih in petah, kar je sodišče povzelo v 21. opombi ter se pri tem skliceval na ugotovitve izvedenca dr. A. A., ki ga je tožnik sprejemal.