Jedro

Če ne gre za akt, ki se prisilno izvršuje, niso izpolnjeni zakonski pogoji za izdajo začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 1. odstavka 69. člena ZUS zavrglo zahtevo tožeče stranke za izdajo začasne odredbe (odložitev izvršitve upravnega akta) z utemeljitvijo, da naj ne bi bila izkazana procesna predpostavka za njeno izdajo (da bi bila po vložitvi tožbe na podlagi 2. odstavka 30. člena ZUS zahtevana odložitev izvršitve upravnega akta od organa pristojnega za izvršbo). Sicer pa tožeča stranka zgolj s sklicevanjem, da je lastnica zemljišča, na katerem stoji objekt, ki je predmet inšpekcijskega ukrepa, ni izkazala, da bi bila upravičena oseba za vložitev zahteve za izdajo začasne odredbe.

Tožeča stranka v pritožbi navaja, da v inšpekcijskem postopku urbanističnega inšpektorja ni bila upoštevana kot stranski udeleženec, kljub temu, da je lastnica zemljišča parc. št. 15 v k.o... in gospodarskega objekta na njem, ki naj bi ga bilo treba odstraniti. Njena pritožba zoper sklep o dovolitvi izvršbe (z dne 1.8.2005) je bila s sklepom z dne 31.8.2005 na podlagi 2. odstavka 240. člena ZUP zavržena kot nedovoljena. Zoper sklep o dovolitvi izvršbe je podala tudi ugovor tretjega in predlog za odlog izvršbe. Zato ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da ni zahtevala odložitve izvršitve izpodbijanega akta od organa pristojnega za izvršbo. Predlaga, da se njena tožba skupaj s pritožbo vsebinsko upošteva kot nov predlog za izdajo začasne odredbe z enako vsebino kot doslej.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Iz izpodbijanega sklepa in podatkov spisa izhaja, da je v upravnem sporu, med katerim je tožeča stranka zahtevala izdajo začasne odredbe, izpodbijana odločba tožene stranke z dne 10.1.2006. Z njo je bila zavrnjena pritožba tožeče stranke proti sklepu gradbene inšpektorice Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor z dne 31.8.2005, s katerim je bila pritožba tožeče stranke zoper sklep o dovolitvi izvršbe (istega organa prve stopnje) z dne 1.8.2005 zavržena. Odločitev o zavrženju (ki ji pritrjuje tožena stranka) temelji na stališču, da tožeča stranka v inšpekcijskem postopku, ki je tekel zoper druge osebe (A.A. in B.B.) ne more imeti lastnosti stranke, v upravnem izvršilnem postopku pa naj tudi ne bi bilo mogoče izpodbijati materialne pravilnosti odločbe, ki se izvršuje.

Med strankama ni spora o tem, da je tožeča stranka zahtevala izdajo začasne odredbe po določbi 2. odstavka 30. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) v zvezi s 1. odstavkom 69. člena ZUS. V navedeni določbi urejena začasna odredba se nanaša na odložitev izvršitve upravnega akta. Za izdajo začasne odredbe po tej določbi mora biti izpolnjeno več pogojev, med njimi tudi ta, da sploh gre za izvršljiv upravni akt, to je akt, ki se izvršuje. Če ne gre za takšen akt, izdaja začasne odredbe na tej pravni podlagi ni mogoča. V obravnavanem primeru je predmet upravnega spora presoja zakonitosti odločbe tožene stranke, s katero se presoja zakonitost sklepa organa prve stopnje o zavrženju pritožbe tožeče stranke proti sklepu o dovolitvi izvršbe. Gre za procesno odločitev, ki strankam ne nalaga nobene obveznosti izpolnitve ali določeno ravnanje ali opustitve in jim tudi ne daje druge pravice izvršitve. Vsebina upravne odločbe ni takšna, da bi bila izvršba sploh mogoča. To pa tudi po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo zahtevane začasne odredbe.

Pritožba tožeče stranke ne more vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Če vsebina v upravnem sporu izpodbijanega akta ni takšna, da bi bila izvršba sploh mogoča, potem zatrjevanja o izpolnitvi procesne predpostavke niso pomembna. Vsebina pritožbe pa tudi ni takšna, da bi lahko ovrgla pravilnost presoje o naravi in vrsti upravnega akta, na katerega se zahteva za izdajo začasne odredbe nanaša. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 5. odstavka 69. člena v zvezi s 73. in 68. členom ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.