Jedro

Po pravilih civilnega prava se vpliv začasne nerazsodnosti povzročitelja škode na njegovo odškodninsko odgovornost ne presoja enako, kot se presoja ta vpliv po pravilih kazenskega prava na njegovo kazensko odgovornost. Za odškodninsko odgovornost zadošča, da je kriv, da je bil v stanju začasne nerazsodnosti oziroma da mu ne uspe dokazati, da ni kriv, da se je znašel v takšnem stanju (drugi odstavek 159. člena ZOR). To pomeni, da zadošča že ugotovlitev obstoja njegove nezadostne skrbnosti zgolj v razmerju do nastale posledice nerazsodnosti kot stanja, v katerem je povzročil škodo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Tožniki so v tem postopku zahtevali plačilo odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti matere (prva dva tožnika) oziroma smrti hčerke (tretja tožnica), ki jo je med spanjem s številnimi vbodi z nožem umoril njen mož - toženec v skupnem stanovanju, v katerem sta ponoči z mrtvo materjo ostala prva dva tožnika, tedaj otroka, stara 13 oziroma 11 let, nadaljnjo skrb zanju do polnoletnosti (in še sedaj, ko sta študenta) pa je prevzela njuna babica - tretja tožnica.

V kazenskem postopku je bilo ugotovljeno, da je toženec storil dejanje v stanju neprištevnosti (akutno psihotično stanje paranoidne shizofrenije) in mu je bil izrečen ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja. Kljub temu je bilo v pravdi v postopku na prvi in drugi stopnji zahtevkom tožnikov v celoti ugodeno z obrazložitvijo, da se je toženec s svojim ravnanjem, ko ni upošteval navodil zdravljenja in je sočasno užival alkoholne pijače, sam spravil v situacijo, v kateri je povzročil škodno dejanje. Pravnomočna odločitev o podlagi tožbenih zahtevkov je tako oprta na določbo drugega odstavka 159. člena v času škodnega dogodka še veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je toženec vložil revizijo. Izpodbija jo v celoti in to iz revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Uveljavljani revizijski razlog utemeljuje le v zvezi z odločitvijo o podlagi tožbenih zahtevkov, medtem ko se z višino tožnikom prisojenih odškodnin posebej ne ukvarja in v tem delu obrazloženo ne graja pravnomočne odločitve. V reviziji navaja, da se v času storjenega dejanja še ni zavedal, za kakšno duševno boleznijo je zbolel in do kakšnih posledic lahko pride zaradi te bolezni. Zato mu po njegovem mnenju ni mogoče naprtiti krivde za povzročeno škodo - kot sta to zmotno storili sodišči prve in druge stopnje. Predlaga spremembo pravnomočne sodbe v smeri zavrnitve zahtevkov tožnikov, podredno pa razveljavitev sodb sodišč obeh stopenj in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 36/2004 - uradno prečiščeno besedilo) vročena tožnikom, ki nanjo niso odgovorili, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, ki jih v postopku z revizijo ni mogoče izpodbijati (tretji odstavek 370. člena ZPP), izhaja, da je toženec že približno štiri mesece pred storjenim dejanjem zbolel za "akutno shizofreno epizodo," da je bil pri psihiatru prvič pregledan dobre tri mesece pred dogodkom, ko mu je slednji svetoval hospitalizacijo, vendar jo je toženec odklonil, da toženec ni jemal predpisanih zdravil ter da je sočasno užival alkoholne pijače (ob ugotovitvi, da čezmerno pitje sproži tako reakcijo). Pomembno je, da se po pravilih civilnega prava vpliv začasne nerazsodnosti povzročitelja škode na njegovo odškodninsko odgovornost ne presoja enako, kot se presoja ta vpliv po pravilih kazenskega prava na njegovo kazensko odgovornost. Za odškodninsko odgovornost zadošča, da je kriv, da je bil v stanju začasne nerazsodnosti oziroma da mu ne uspe dokazati, da ni kriv, da se je znašel v takšnem stanju (drugi odstavek 159. člena ob škodnem dogodku veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). To pomeni, da zadošča že ugotovljen obstoj njegove nezadostne skrbnosti zgolj v razmerju do nastale posledice nerazsodnosti kot stanja, v katerem je povzročil škodo. Zato so za revizijsko terjano razbremenitev toženčeve odškodninske odgovornosti brez slehernega pomena njegove trditve, da se v času storjenega dejanja še ni zavedal, za kakšno duševno boleznijo je zbolel in do kakšnih posledic lahko pride zaradi te bolezni. Ugotavljanje zavestnega elementa v razmerju do končne posledice (v danem primeru: umora žene) je predmet presoje v postopku za ugotavljanje kazenske odgovornosti. V primeru presoje odškodninske odgovornosti po pravilih civilnega prava pa je za take primere tudi v pravni teoriji zavzeto stališče o postroženi odgovornosti, ki ustreza odgovornosti za takoimenovano mešano naključje. Spričo že povzetih dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje o toženčevih opustitvah in ravnanjih, ki so, ob sicer že obstoječem bolezenskem stanju, privedla do stanja njegove nerazsodnosti v času škodnega dejanja, je izpodbijana pravnomočna odločitev o podlagi tožbenih zahtevkov - torej o obstoju njegove odškodninske odgovornosti za tožnikom nastalo škodo - materialnopravno pravilna.

Pravnomočne odločitve o višini tožnikom pripadajočih denarnih odškodnin za nepremoženjsko škodo toženec obrazloženo ne izpodbija. Revizijsko sodišče pa v okviru obveznega preizkusa po uradni dolžnosti (371. člen ZPP) ugotavlja, da je glede na ugotovljeno dejansko stanje, pomembno z vidika upoštevanja načela individualizacije odškodnin, pravnomočna odločitev tudi v tem delu materialnopravno pravilna. To velja glede obsega vsakemu izmed tožnikov prisojenih odškodnin, ki so tudi sicer ustrezno oziroma primerno umeščene v okvire evidentiranih že prisojenih odškodnin v primerljivih primerih - tako z vidika nujne upoštevnosti različnih okoliščin vsakega posamičnega primera po eni strani, kot tudi sorazmerne usklajenosti višine odškodnine za po obsegu različne škode po drugi strani.

Ker se po obrazloženem izkaže, da uveljavljani in tudi po uradni dolžnosti upošteven revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan, je bilo treba toženčevo revizijo na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.