Jedro

Če ni sporno, da je izpolnjen pogodbeni dejanski stan za odstop od pogodbe, upnik pa je tudi izkazal oziroma ni prerekano, da je na naslov dolžnika priporočeno naslovil odstopno izjavo, so izpolnjeni vsi pogoji za (predčasno) izterjavo, kot jih določa zakon.

Ko gre za vprašanje uresničitve odstopnega upravičenja, gre za tako imenovano izvensodno vročitev (predsodno vročitev), za katero se pravila sodnega vročanja ne morejo uporabljati. Upoštevajo se lahko določbe zakona, ki ureja poštne storitve, ker je tam urejeno vročanje s priporočeno pošto. Konkretno je upnik uporabil vročilnico, ki se uporablja za vročanje v upravnih postopkih, vendar to na pravilnost odločitve ne more vplivati. Bistveno je, da listina izkazuje, da je bila odstopna izjava dolžniku vročena priporočeno - konkretno je bila puščena v dolžnikovem hišnem predalčniku. Priporočeno pošiljanje pošte pa ne zahteva hkrati tudi nujnega osebnega prevzema.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Upnik sam krije stroške odgovor na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi.

2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi kršitev pravil postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

5. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi dopustilo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Iz predloga za izvršbo izhaja, da upnik izterjuje terjatev na podlagi notarskega zapisa SV 211/2011 (posojilne pogodbe) in notarskega zapisa SV 399/14 (aneksa k posojilni pogodbi). Upnik je zatrjeval, da dolžnik obveznosti po izvršilnem naslovu ni izpolnjeval redno in je bil opozorjen na zamudo s plačili, zato je 21. 11. 2014 odstopil od pogodbe. S tem je zapadla celotna terjatev.

6. Sodišče je izvršbo dopustilo, dolžnik pa je ugovarjal (v relevantnem delu) da je Banka nepravilno naslovila pošto na B. B., zato poštna pošiljka naslovniku ni bila pravilno vročena. Pošta za A. d.o.o. (dolžnika v tem postopku) pa se je vrnila neupravičeno, čeprav je družba imela poštni predalčnik.

7. Sodišče prve stopnje je ugovor zavrnilo in navedlo, da trditve v zvezi z vročanjem Banke niso pomembne, upnik pa je odstopil od pogodbe z dopisom z dne 21. 11. 2014 in ga vročil dolžniku s fikcijo vročitve po Zakonu o splošnem upravnem postopku – ZSUP. Hkrati je ugotovilo, da dolžnik drugih ugovornih razlogov iz 55. člena ZIZ ne zatrjuje. Višje sodišče zato ne sprejema smiselno zatrjevane kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je sodišče odločitev utemeljilo s pravno pomembnimi razlogi. Prav tako je odgovorjeno na bistvene ugovorne navedbe, zato ni podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožnik (dolžnik) zatrjuje tudi kršitve ustavnih pravic (na primer 14., 22. in 23. člena Ustave), vendar neutemeljeno. Zatrjevane kršitve Ustave niso samostojen pritožbeni razlog, temveč so pomembne toliko, kolikor se zrcalijo v pritožbenih razlogih iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Na te pritožbene navedbe pa je višje sodišče odgovorilo (delno v tej točki, v preostanku v nadaljevanju).

8. Višje sodišče ugotavlja, da tudi po pritožbi ni sporno, da je upnik zaradi nerednega plačila pridobil odstopno upravičenje (glej 9. člen posojilne pogodbe, ki je sestavni del notarskega zapisa). Ta del trditvene podlage predloga za izvršbo pred sodiščem prve stopnje ni bil sporen, kot tudi ni sporen sedaj pred pritožbenim sodiščem.

9. Pritožnik ponavlja navedbe, ki se nanašajo na B. B. in na vročanje Banke, ponavlja tudi trditve, ki se nanašajo na obstoj poštnega nabiralnika, vendar pa višje sodišče ugotavlja, da se te ugovorne oziroma pritožbene navedbe nanašajo na tisti del vročitve, ki ga je izvajala Banka, kar pa, kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, v tem postopku niti ni pravno pomembno. Pomembno je, da trditve upnika o odstopu od pogodbe in dokaz o vročitvi odstopne izjave (glej prilogo A5 in tam pripeto vročilnico) v tem postopku pred sodiščem prve stopnje niso bile v ničemer prerekane. Ker torej ni sporno, da je izpolnjen pogodbeni dejanski stan za odstop od pogodbe (glej 9. člen pogodbe o dolgoročnem posojilu, ki je sestavni del izvršilnega naslova), upnik pa je tudi izkazal oziroma ni prerekano, da je na naslov dolžnika priporočeno naslovil odstopno izjavo, so izpolnjeni vsi pogoji za (predčasno) izterjavo, kot jih določa tretji odstavek 20a. člen ZIZ.

10. Višje sodišče se posebej do pritožbenih navedb, ki pomenijo ponavljanje ugovornih navedb glede vročanja po ZPP (in s tem povezanim vprašanjem vročanja v hišni predalčnik in tek 15. dnevnega roka za prejem sodnega pisanja), ne opredeljuje. Odločbe sodišč in določbe ZPP, na katere se pritožnik sklicuje, se nanašajo na vprašanje vročanja znotraj sodnega (pravdnega, izvršilnega) postopka. Ko pa gre za vprašanje uresničitve odstopnega upravičenja, gre za tako imenovano izvensodno vročitev (predsodno vročitev), za katero se pravila sodnega vročanja ne morejo uporabljati. Upoštevajo se lahko določbe zakona, ki ureja poštne storitve, ker je tam urejeno vročanje s priporočeno pošto (primerjaj peti odstavek 20a. člena ZIZ). Konkretno je upnik uporabil vročilnico, ki se uporablja za vročanje v upravnih postopkih, vendar to na pravilnost odločitve ne more vplivati. Zaradi potrebe tretjega in petega odstavka 20a. člena ZIZ je bistveno, da listina izkazuje, da je bila odstopna izjava dolžniku vročena priporočeno - konkretno je bila puščena v dolžnikovem hišnem predalčniku. Priporočeno pošiljanje pošte pa ne zahteva hkrati tudi nujnega osebnega prevzema, kot to smiselno (in zmotno) zatrjuje pritožnik (glej tudi drugi in tretji odstavek 41. člena ZPSto-2). Takega pogoja tudi ZIZ ne določa. 11. Pritožba ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Upnik z odgovorom ni bistveno prispeval k odločitvi višjega sodišča, zato sam krije stroške odgovora (peti odstavek 38. člena ZIZ).