Jedro

Zaradi dogovora, iz katerega je izhajalo soglasje nasprotne udeleženke, je bila ob vložitvi predloga za namestitev otrok v zavod podana podlaga po 175. členu DZ. V postopku nato nasprotna udeleženka z namestitvijo ni soglašala, nasprotno, predlogu predlagatelja za namestitev otrok v zavod je nasprotovala. Ob nasprotovanju nasprotne udeleženke sodišče prve stopnje ni imelo (več) podlage za odločanje po 175. členu DZ, pač pa bi lahko, če bi tako predlagal predlagatelj, oziroma bi moralo po uradni dolžnosti izreči ustrezen ukrep, potem ko je ugotovilo, da izrek ukrepa terja varstvo koristi mld. otrok.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se mld. A. A. namesti v Strokovni center B., Mladinski dom C., mld. D. A. pa v Strokovni center B. (I. in II. točka izreka). V III. točki izreka je odločilo, da je nasprotna udeleženka dolžna poskrbeti za preživljanje D. A. in mld. A. A. v času, ki ga preživita izven Strokovnega centra B., ter zanju pokriti nastale stroške za oblačila, žepnino in ostale stroške za njune osebne potrebščine, ki niso pokrite v zavodu.

2.Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da je sklep nezakonit že zaradi nejasnega izreka. Kot izhaja iz I. točke izreka, je sodišče mld. A. A. namestilo v dva zavoda, in sicer v Strokovni center B. in sočasno v Mladinski dom C. Takšna odločitev je v celoti neobrazložena in pomeni lapsus, ki terja razveljavitev izpodbijanega sklepa. Sklep je pomanjkljiv tudi zato, ker ne vsebuje odločitve, za koliko časa se otroka nameščata v strokovni center oziroma koliko časa bo trajal takšen ukrep. V sklepu ni obrazložitve, zakaj je sodišče mld. A. A. v zavoda namestilo z začetkom šolskega leta 2025/2026, glede mld. D. A. pa II. točka ne omenja začetka namestitve. Iz sklepa ne izhaja, kdaj naj bi predlagatelj vložil predlog za izrek ukrepa odvzema otrok in namestitve otrok v zavod, kar je pomembno zaradi okoliščin in dejstev v času vložitve predloga, ki se nanašajo na razloge za odvzem mld. otrok. Odvzem otroka staršem je najhujši poseg države v družino, zato bi sodišče moralo zaslišati tudi s strani nasprotne udeleženke predlagane priče, in sicer E. A. in F. A., ki sta v času odsotnosti nasprotne udeleženke v celoti sama skrbela za otroka. Sodišče je dokazni predlog z njunim zaslišanjem neutemeljeno zavrnilo. Povsem posplošen je namreč zaključek sodišča, da prič ni zaslišalo zato, ker njihova dosedanja skrb ni bila učinkovita. Priči bi sodišče moralo zaslišati in izjavi nato ustrezno ovrednotiti in dokazno oceniti. Sodišče tudi ni dokazno ocenilo in obrazložilo poročil Osnovne šole G., zapisov timskih sestankov, poročil policijskih postaj in okrožnih državnih tožilstev, temveč ta le na kratko omenja. Odsotnost ustrezne in jasne obrazložitve je podana tudi glede III. točke izreka, ki se nanaša na preživninsko obveznost, saj ta ni konkretno in določno definirana. Sklep nima nobene odločitve o tem, da bi lahko otroka čas preživljala tudi doma, niti kdaj in v kakšnih primerih bi to bilo, ni jasno, kaj to pomeni, saj se nasprotna udeleženka nahaja v priporu.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Predlagatelj je 4. 12. 2024 vložil predlog za izdajo začasne odredbe o ukrepu namestitve otroka v zavod v skladu z 161. in 162. členom Družinskega zakonika (DZ) ter predlog o odločanju o ukrepu namestitve otroka v zavod v skladu s 175. členom DZ. Sodišče prve stopnje je po izvedenem postopku izdalo končno odločbo na podlagi 175. člena DZ, o predlogu za izdajo začasne odredbe ni odločilo.

5.V skladu s 175. členom DZ pride do namestitve otroka v zavod s soglasjem staršev. Predlagatelj je v predlogu navajal, da je nasprotna udeleženka (v dogovoru z dne 27. 8. 2024) soglašala in sprejela, da za njene mlajše otroke poskrbi starejši sin E. A., za čas, ko je v priporu. V primeru, da se izkaže, da je oskrba pomanjkljiva, pa je navedla, da lahko pristojni CSD poskrbi za oskrbo in ustrezno namestitev za otroke. Zaradi dogovora, iz katerega je izhajalo soglasje nasprotne udeleženke, je bila ob vložitvi predloga za namestitev otrok v zavod podana podlaga po 175. členu DZ. V postopku nato nasprotna udeleženka z namestitvijo ni soglašala, nasprotno, predlogu predlagatelja za namestitev otrok v zavod je nasprotovala (glej odgovor na predlog - zaporedna številka 35 spisa) in namestitvi nasprotuje tudi v pritožbi. V odgovoru je navajala: da nasprotuje, da se otroka oddata v zavod, saj to glede na njuno starost in romsko pripadnost, kulturo, identiteto in način življenja ne bi bilo v njuno največjo korist, zanju bi to pomenilo hudo travmo in stres; tudi oba otroka izražata stališče, da želita ostati doma, trenutno v oskrbi starejšega brata in sestre, nato pa pri nasprotni udeleženki.

6.Ob nasprotovanju nasprotne udeleženke sodišče prve stopnje ni imelo (več) podlage za odločanje po 175. členu DZ, pač pa bi lahko, če bi tako predlagal predlagatelj, oziroma bi moralo po uradni dolžnosti izreči ustrezen ukrep, potem ko je ugotovilo, da izrek ukrepa terja varstvo koristi mld. otrok. Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja je namreč sodišče prve stopnje zaključilo, da imata otroka psihosocialne težave, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njunem odraščanju in sta zato ogrožena, česar tudi nasprotna udeleženka v pritožbi ne izpodbija, ter, da je le z njuno namestitvijo v zavod mogoče v zadostni meri zavarovati njune koristi (kar je pritožbeno sporno).

7.Sodišče bi ob svojih ugotovitvah o ogroženosti mld. otrok tako moralo presoditi, s katerim ukrepom je mogoče zavarovati njune koristi in izbiro ukrepa ustrezno obrazložiti. Nasprotna udeleženka sicer zmotno meni, da je sodišče odločilo o odvzemu otroka, saj je odločilo o namestitvi v zavod na podlagi 175. člena DZ in se z razlogi glede odvzema otroka staršem še ni ukvarjalo. Če bi izreklo ukrep po 174. členu DZ, bi moralo pred odločitvijo ugotoviti tudi, ali je podan pogoj za odvzem otrok nasprotni udeleženki in ali okoliščine primera kažejo, da bo lahko ta po določenem času ponovno prevzela skrb za varstvo in vzgojo otrok, in to v sklepu tudi obrazložiti.

8.Zaradi napačne uporabe materialnega prava (175. člena DZ brez soglasja nasprotne udeleženke) sodišče prve stopnje potrebne presoje in izbire ukrepa ni opravilo in je dejansko stanje v zadevi ostalo nepopolno ugotovljeno. Iz tega razloga je potrebna razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ob sodelovanju CSD celovito presoditi, s katerim ukrepom je mogoče zavarovati korist mld. otrok in svojo odločitev ustrezno obrazložiti. Upoštevati bo moralo tudi, da nasprotna udeleženka v pritožbi utemeljeno navaja, da bi sodišče moralo (pri namestitvi v zavod) v izreku odločiti, za koliko časa se otroka nameščata v zavod. Utemeljena je tudi njena navedba, da je neustrezna odločitev o preživnini, saj mora biti ta določena v skladu s 184. členom DZ. Urediti pa je treba tudi način izvajanja stikov. Glede na izpoved delavke predlagatelja H. H.: "da v zvezi z namestitvijo k drugi osebi F. A. ni bilo v tej zgodbi, da z njo niso opravili razgovora, ker niso imeli informacije, da bi prevzela skrb za otroka," pa sodišče druge stopnje ocenjuje, da je utemeljena tudi pritožbena navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje osebe, ki jih je nasprotna udeleženka predlagala kot priče v zvezi z namestitvijo otrok, tudi zaslišati, njihove izpovedi pa ustrezno ovrednotiti in dokazno oceniti, skupaj z ostalimi predlaganimi dokazi.

9.Odločitev sodišča druge stopnje temelji na 3. točki 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. Sodišče druge stopnje zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja zadevo vrača v obravnavanje sodišču prve stopnje, saj to celega sklopa dejstev bodisi v zvezi z odvzemom otrok po 174. členu DZ ali drugim ukrepom sploh še ni ugotavljalo in bi sodišče druge stopnje, če bi o tem prvič odločalo na drugi stopnji, prekomerno poseglo v pravico strank do pritožbe.

10.Ob razveljavitvi izpodbijanega sklepa in dejstvu ogroženosti mld. otrok bo moralo sodišče prve stopnje presoditi tudi, ali je na mestu izdaja začasne odredbe.

-------------------------------

1Datum vložitve predloga je sodišče navedlo v 5. točki obrazložitve, zato je drugačna pritožbena navedba v zvezi s tem neutemeljena.

2Oče mld. otrok je pokojen.

3Točno je treba povedati, kaj se od staršev pričakuje, da bodo v času trajanja ukrepa spremenili, njihove naloge morajo biti opisane čim konkretneje, pod kakšnimi pogoji lahko pričakujejo združitev z otrokom, kaj se bo zgodilo, če pogojev ne bodo izpolnili..., glej M. Čujovič v Komentar družinskega zakonika, Ur. l. RS, Ljubljana, 2019, str.174 in 175.

4Neutemeljena pa je navedba, da sklep ni jasno vsebinsko opredeljen zato, ker naj bi sodišče mld. A. A. namestilo v dva zavoda. Sodišče z odločbo o namestitvi določi strokovni center, ki na določenem območju usklajuje sodelovanje strokovnih centrov. V konkretnem primeru je to Strokovni center B. Strokovni center, ki usklajuje sodelovanje strokovnih centrov na posameznem območju, je pristojen za razporeditev otroka ali mladostnika v strokovni center znotraj območja glede na vrsto pomoči, ki jo otrok ali mladostnik potrebuje. Ta je po predstavnici že na naroku pojasnil, da bo mld. A. A. nameščena v mladinski dom C., kar je povzelo tudi sodišče prve stopnje. Očitek o bistveni kršitvi določb postopka je tako neutemeljen.

5Bodisi na predlog (ki je bil že podan) bodisi po uradni dolžnosti.