Jedro

Tožnik ne prereka določno ugotovitve tožene stranke, da ni pojasnil, zakaj bi lahko s predlogom za dopustitev revizije uspel glede na pogoje iz 367.a člena ZPP. Pravilna je tako presoja tožene stranke, da tožnik ni izkazal verjetnih izgledov za uspeh.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Izpodbijana odločba

1.Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 3. 1. 2025 za vložitev predloga za dopustitev revizije in revizije zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1725/2024 z dne 6. 12. 2024.

2.Iz obrazložitve je razvidno, da je tožnik zaprosil za BPP za vložitev predloga za dopustitev revizije zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 1725/2024 z dne 6. 12. 2024. Tožena stranka je nato tožnika seznanila z razlogi za dopustitev revizije iz 367.a in 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in ga pozvala, da naj se opredeli do dejstev oziroma okoliščin, pomembnih za izdajo odločbe, in sicer tako, da predloži pisno izjavo, v kateri naj opredeli razloge in argumente, ki utemeljujejo predlog za dopustitev revizije, oziroma iz katere bodo izhajali verjetni izgledi za uspeh v skladu s 24. členom Zakona o brezplačni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ter priloži morebitna dokazila. Tožnika je tudi seznanila, da zgolj nestrinjanje z odločitvami sodišč ni razlog za vložitev revizije.

3.Tožnik po presoji tožene stranke na poziv ni vsebinsko odgovoril, ker ni navedel nikakršnih okoliščin ali dejstev o zadevi, iz katerih bi izhajali verjetni izgledi za uspeh. Tožnik bi moral poleg podatkov o zadevi vsaj laično, vendar določno, nakazati okoliščine oziroma kršitve, ki bi lahko kazale na uspeh v postopku revizije. Tožena stranka je upoštevala, da je vložitev predloga za dopustitev revizije oziroma revizija izredno pravno sredstvo, ki se lahko vloži le izjemoma, če so podani v zakonu izrecno predpisani pogoji, in da mora stranka v reviziji oziroma v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, pojasniti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito, ter zatrjevane kršitve postopka opisati natančno in konkretno. Na enak način mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Tožena stranka je navedla, da ni naloga organa za BPP, da ob vsebinsko praznih prošnjah za BPP samostojno in proaktivno raziskuje dejansko stanje onkraj navedb prosilcev in namesto njih išče dejanske in pravne argumente, tudi glede sodne prakse. S tem bi se izvotlil namen sistema BPP, še posebej prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP, ker bi to omogočalo zlorabo prošenj. Prosilci bi tako vlagali prošnje le z navedbo, za kakšen postopek oziroma za katero pravno vlogo želijo BPP, nato pa bi moral aktivno vlogo skoraj v celoti prevzeti pristojni organi za BPP. Tako je odločilo tudi Upravno sodišče RS v sodbah I U 529/2021 z dne 25. 5. 2021 in I U 1391/2021 z dne 19. 10. 2021. Prosilci morajo namreč že v prošnji navesti vsa dejstva, na podlagi katerih bo pristojni organ za BPP lahko ocenil ali ima zadeva razumne izglede za uspeh. Prosilci lahko dejanske in pravne argumente navajajo le laično, poleg tega lahko na podlagi prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP zaprosijo le za pravno svetovanje po tretjem odstavku 26. člena v povezavi s petim odstavkom 24. člena ZBPP.

4.Na podlagi navedenega je tožena stranka, sklicujoč se na določbo 24. člena ZBPP, ugotovila, da je prošnja tožnika očitno nerazumna oziroma brez verjetnih izgledov za uspeh.

Tožbene navedbe

5.Zoper izpodbijano odločbo je tožnik vložil tožbo iz vseh razlogov iz 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zaradi "suma kaznivih ravnanj". Sodišču je predlagal, da pridobi in preuči spis Okrajnega sodišča v Domžalah št. N 44/2020 ter opravi glavno obravnavo, na kateri naj poleg tožnika zasliši predsednika Vrhovnega sodišča RS, in nato izpodbijano odločbo razveljavi in ugotovi, da je njegova prošnja razumna in utemeljena, ali zadevo vrne v ponovno odločanje drugemu organu za BPP.

6.Po mnenju tožnika izpodbijana odločba temelji na zlorabi tretjega odstavka 24. člena ZBPP. Tožena stranka je odločbo izdala brez vpogleda v spis Okrajnega sodišča v Domžalah N 44/2020 in brez upoštevanja odločb BPP, s katerimi so mu bile v navedenem postopku, ker mu ni bila dodeljena BPP, prekršene pravice iz 14., 15., 22., 23., 25., 34. in 35. člena Ustave in 6. in 13. člena EKČP. Postopek N 44/2020 je bil uveden s strani CSD Domžale na podlagi zdravniškega mnenja psihiatra, ki ga je pridobil CSD Domžale. V tem izvidu je lečeči psihiater tožnika ugotovil, da so prenehali razlogi za skrbništvo in da je tožnik sam sposoben skrbeti za svoje pravice in koristi. Razpravljajoča sodnica navedenega ni upoštevala in si je izbrala izvedenca A. A., ki je brez pregleda sveže psihiatrične in zdravstvene dokumentacije ter brez upoštevanja navedenega izvida nepravilno ugotovil, da ima tožnik uničeno možganovino. Po pripombah tožnika na obravnavi ter po malomarnem pregledu tožnika dne 22. 6. 2021, je svoje mnenje spremenil tudi glede nastopanja pred upravnimi organi. V postopku N 44/2020 tožniku nista bili zagotovljeni pravici do brezplačnega odvetnika in do drugega izvedenca. Tako je moral pritožbo zoper očitno samovoljni sklep o zavrnitvi ukinitve skrbništva vložiti sam na Višje sodišče v Ljubljani, ki mu že leta zavrača vse pritožbe in povzroča duševno in socialno stisko. Tožnik trdi, da je na podlagi tretjega odstavka 86. člena ZBPP in prvega odstavka 51. člena Zakona o ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) tožba utemeljena. Dodaja, da je v brezpravnih razmerah in da v vsesplošnem nasilništvu trpi nevzdržno socialno stisko in vedno hujše duševne bolečine, ki ogrožajo njegovo življenje.

7.Tožena stranka je poslala spis, ki se nanaša na zadevo, na tožbo pa ni odgovorila.

Sodna presoja

8.Tožba ni utemeljena.

9.Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se zato sklicuje na njene razloge (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

10.Iz prvega odstavka 24. člena ZBPP izhaja, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, in sicer (med drugim), da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP). Skladno s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna med drugim, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, oziroma, če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Iz prvega odstavka 36. člena ZBPP izhaja še, da morajo biti pogoji iz 24. člena ZBPP izpolnjeni tudi v primeru, ko prosilec prosi za dodelitev nujne BPP (za katero je v konkretnem primeru zaprosil tožnik).

11.Navedena zakonska ureditev torej organu za BPP nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne. Tudi po presoji sodišča je organ pravilno presodil, da zadeva nima verjetnega izgleda na uspeh.

12.Sodišče uvodoma pripominja, da je tožnik prošnjo za BPP naslovil kot nujno in izjemno, vendar v tožbi poudarja le še, da je šlo za nujno prošnjo za BPP, zato sodišče opozarja, da mora biti tudi v primeru nujne prošnje za BPP izpolnjen pogoj iz 24. člena ZBPP (prvi odstavek 36. člena ZBPP1).

13.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka tožnika v postopku izrecno pozvala, naj pojasni razloge za vložitev predloga za dopustitev revizije (in revizijo), in ga tudi izrecno seznanila z razlogi, zaradi katerih se revizija lahko dopusti iz 367.a člena ZPP.2 Tožnik je bil hkrati seznanjen, da je navedeno pomembno za presojo pogojev iz 24. člena ZBPP, tj. za presojo verjetnih izgledov za uspeh. Tožnik je bil tudi izrecno opozorjen, da zgolj nestrinjanje z odločitvami prvo in drugostopenjskih sodišč ni razlog za vložitev revizije.

14.Kljub tovrstnemu izrecnemu pozivu je tožnik v odzivu navajal le nestrinjanje z vodenjem postopka in odločitvijo prvo in drugo stopenjskega sodišča, ni pa trdil, zakaj so izpolnjeni pogoji za vložitev predloga za dopustitev revizije v smislu 367.a člena ZPP. Tudi v tožbi tožnik le na splošno navede, da naj bi tožena stranka napačno uporabila tretji odstavek 24. člena ZBPP, česar ne konkretizira in tudi določno ne prereka ugotovitve tožene stranke, da ni pojasnil, zakaj bi lahko s predlogom za dopustitev revizije uspel glede na pogoje iz 367.a člena ZPP. Pravilna je tako presoja tožene stranke, da tožnik ni izkazal verjetnih izgledov za uspeh s predlogom za dopustitev revizije. Tožnik v tožbi le ponavlja, kaj vse je bilo po njegovem mnenju narobe v postopku N 44/2020 in da je tudi Višje sodišče v Ljubljani s sklepom I Cp 1725/2024 z dne 6. 12. 2024 njegovo pritožbo neutemeljeno zavrnilo. Le to, da se tožnik ne strinja z navedeno odločitvijo sodišča, ne da bi po izrecnem pozivu trdil in obrazložil, zakaj so po njegovem mnenju izpolnjeni predpisani pogoji za vložitev zahtevanega pravnega sredstva, ne zadošča za dodelitev BPP. Toliko manj, ker tožnik prosi za BPP za vložitev izrednega pravnega sredstva, pri čemer dejstvo, da tožnik ni imel BPP v prvostopenjskem in drugostopenjskem postopku, kakor je mogoče razumeti tožbene očitke, samo po sebi prav tako ne more utemeljevati dodelitve BPP za postopek z revizijo.

15.Toženka je torej utemeljeno zaključila, da tožnik z vložitvijo predloga za dopustitev revizije nima verjetnih izgledov za uspeh in da torej predloga oziroma revizije ni razumno vlagati. To pomeni, da ni izpolnjen pogoj za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, kar narekuje zavrnitev prošnje.

16.Tožnik ne more uspeti niti s sklicevanjem na tretji odstavek 86. člena ZBPP (pravilno ZPP)3 in prvi odstavek 51. člena ZUstS,4 saj tudi navedene omejitve same po sebi ne utemeljujejo dodelitve BPP za vložitev predloga za dopustitev revizije. Tožnik v tožbi uveljavlja tudi kršitev določenih ustavnih pravic, vendar teh očitkov z ničemer ne konkretizira, zato njihov preizkus ni možen.

17.Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

18.Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj tožnik toženkinih ugotovitev o relevantnem dejanskem stanju zadeve ni prerekal (tj., da tožnik v upravnem postopku ni trdil, zakaj naj bi bili izpolnjeni pogoji za vložitev predloga za dopustitev revizije v smislu 367.a člena ZPP). Dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta med tožnikom in toženo stranko tako očitno ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). Tožnik je v tožbi sicer predlagal opravo glavne obravnave, na kateri naj bi sodišče zaslišalo predsednika Vrhovnega sodišča, vendar je ta dokazni predlog glede na nesporno dejansko stanje zadeve, ki je utemeljevalo zavrnitev prošnje za BPP, nerelevanten. Enako velja za listine, ki jih je tožnik priložil tožbi (zdravniško mnenje, pripombe na izvedeniško mnenje, zapisnik glavne obravnave prvostopenjskega postopka, v zvezi s katerim je zaprosil za BPP, prošnja za izločitev pritožbenih sodnikov). Predlagane so namreč le v zvezi s tožnikovim nestrinjanjem z vodenjem postopka na prvi in drugi stopnji, kar glede na navedeno ni pomembno za odločitev v obravnavani zadevi.