Jedro

V tej pravdni zadevi gre za vprašanje pravilne vročitve sodnega pisanja po ZPP in so pritožbeni razlogi prosilke proti navedeni sodbi toliko izkazani (to izhaja iz tožbenih navedb in navedb tožene stranke v odgovoru na tožbo), da gre za procesno vprašanje (odločitev), glede katerega pa po presoji sodišča tožena stranka ne more s takšno stopnjo verjetnosti ugotavljati, da tožnica nima možnosti za uspeh v pravdi, zaradi česar bi ji bilo mogoče odreči dodelitev BPP v tem pravdnem postopku.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba RS Okrožnega sodišča v Celju, Bpp 1661/2009 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 350 € z 20% DDV v 15. dneh po prejemu te sodbe brezobrestno, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude do plačila.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo, številka Bpp 1661/2009 z dne 31. 3. 2010 je tožena stranka zavrnila kot neutemeljeno prošnjo prosilke A.A. (tožnice v tem sporu) za odobritev brezplačne pravne pomoči (dalje bpp). V razlogih razlaga določila člena 11 do 24 Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, številka 96/2004, dalje ZBPP), ki jih mora prosilec za bpp oziroma dodelitev le-te kumulativno izkazati. Gre za dva pogoja, finančno materialni kriterij oziroma tako imenovani subjektivni kriterij, katerega sodišče presoja na podlagi listinskih dokazil o finančnem in materialnem položaju prosilca za bpp in objektivni kriterij v skladu z določilom 24. člena ZBPP. Tožena stranka razlaga prvi odstavek 24. člena ZBPP, ko sodišče presoja okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev bpp, predvsem da zadeva očitno ni nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Pred Okrožnim sodiščem v Celju, številka P 115/2005 teče pravdni postopek na ugotovitev posebnega premoženja in izstavitve zemljiškoknjižne listine tožnika B.B. zoper prosilko kot prvotoženo stranko ter zoper družbo C. d.n.o. v stečaju kot drugotoženo stranko. Izdana je zamudna sodba, številka P 115/2005 z dne 26. 2. 2010, s katero je sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku (tožba je vložena dne 2. 2. 2005) zoper prosilko in v razmerju med tožnikom in prosilko ugotovilo, da predstavljajo vse premičnine, ki se nahajajo oziroma so se nahajale v hiši na naslovu ... posebno premoženje tožnika. Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek tožnika zoper prosilko, da naj se v razmerju med njima ugotovi, da nepremičnina vložna številka ... k.o. ... in osebno vozilo ... predstavljata posebno premoženje tožnika. Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek zoper drugotoženko, da je dolžna izročiti zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo pri vložku, številka ... k.o. ... vpisala lastninska pravica na ime in v korist tožnika do celote, ker bo sicer takšno listino nadomestila ta sodba. V ostalem je tožbo zavrglo. Dne 16. 3. 2010 je prosilka vložila pritožbo, o kateri še ni bilo odločeno. Sodišče je tako ugodilo tožniku le glede dela tožbenega zahtevka, v katerem je ugotovilo, da predstavljajo vse premičnine na naslovu ... posebno premoženje tožnika. V ostalem delu je tožbeni zahtevek zoper prosilko zavrnilo. Iz obrazložitve zamudne sodbe izhaja, da je bila prosilki tožba vročena na naslov, ki je bil naveden v tožbi in je tedaj kot njen naslov izhajal tudi iz priloženih listin (izpisek iz poročne matične knjige in iz sodnega registra), prvič dne 6. 5. 2008 neuspešno, zato ji je bilo tega dne na omenjenem naslovu puščeno prvo obvestilo o prispelem pismu in o tem, da ji bo ponovno vročena naslednjega dne, in ker naslovnici to je prosilki tudi dne 7. 5. 2005 ni bilo mogoče vročiti pisma, ji je bilo tega dne puščeno obvestilo, da lahko pismo dvigne po pošti v roku 15 dni od 8. 5. 2005 dalje, kar je razvidno na pisemski ovojnici v pravdnem spisu na listini številki 19. Po izteku tega roka pa se vročitev šteje za opravljeno tistega dne, ko je bilo puščeno drugo obvestilo, fikcija vročitve pa je utemeljena po določbah 141. člena Zakona o pravdnem postopku. Od vročitve tožbe dalje je pričel teči rok 30 dni za vložitev odgovora na tožbo. Prosilka v tem roku ni odgovorila na tožbo. Tožena stranka je ugotovila, da premično premoženje, ki je del tožbenega zahtevka, predstavljajo kuhinjska oprema in starine v obliki slik, starinskega pohištva, kipcev, preprog, pribora in posode, katerih strastni zbiratelj je tožnik. Tožnik je v tožbi zatrjeval, da je bilo vse navedeno premoženje pripeljano iz Italije v Slovenijo, da je z njim opremil in okrasil hišo na naslovu ... Ker je glede na dejstvo, da prosilka ni odgovorila šteti, da prosilka s svojo pasivnostjo priznava kot točne navedbe tožnika, in ker ta dejstva niso v nasprotju z dokazi, jih je tožnik priložil tožbi (sodni zapisnik o zaslišanju prič v drugem sodnem postopku, iz katerih je razbrati, da je tožnik vse te premičnine pripeljal iz Italije), zato tožena stranka verjame, da je tožnik imel pred sklenitvijo zakonske zveze v lasti vse premičnine in so take njegovo posebno premoženje. V tem delu je tako zahtevku ugodilo, v preostalem pa zavrnilo njegov zahtevek. Tožena stranka meni, da prosilka ni izkazala obstoja verjetnosti za uspeh v tem pravdnem postopku za ta sporni del in s tem tudi ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev bpp. Ker je neizpolnjen že objektivni pogoj za dodelitev bpp, tožena stranka ni presojala ali so izpolnjeni tudi pogoji za subjektivni kriterij dodelitve bpp.

Tožeča stranka v tožbi uveljavlja tožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in s tem v zvezi tudi nepravilno uporabo materialnega prava. Tožena stranka je odločitev oprla na nepravnomočno sodno odločbo. Tožeča stranka se je zoper zamudno sodbo pritožila. Tožena stranka je pri pregledovanju spisa enako kot sodišče pri izdaji zamudne sodbe spregledala dejstvo, da je bila zamudna sodba izdana nezakonito, saj prosilki tožba nikoli ni bila pravilno vročena. Iz obrazložitve sodbe P 115/2005 in iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bila prosilki tožba vročena na naslov naveden v tožbi. Vročitev je bila v tem primeru opravljena na podlagi tako imenovane „fikcije vročitve“ na naslovu E. Tožnica pa vse od leta 2002 ni živela na tem naslovu in je imela stalno prebivališče ter naslov za vročanje prijavljen na naslovu D. Poudarja, da matična knjiga in sodni register za ugotavljanje naslova za vročanja ne zadoščata in da je sodišče pravilen podatek o naslovu prosilke lahko pridobilo iz evidence Centralnega registra prebivalstva. Prosilki ni bila vročena na njen naslov stalnega prebivališča in na naslov za vročanje niti tožba, niti pripravljalna vloga, s katero je tožnik dopolnil tožbo. Tako je bila zamudna sodba izdana nezakonito, saj je bilo pri njeni izdaji zaradi nepravilnega vročanja kršeno temeljno načelo kontradiktornosti. Če bi bila tožba vročena, bi tožnica nanjo odgovorila, saj ne držijo navedbe tožnikov o tem, kakšne premičnine naj bi pripeljal na D. in kakšne vrednosti so bile. Razen tega je razrešitev tega spora za tožnico življenjskega pomena, ker ima slab socialni položaj, samo denarno socialno pomoč in odvetnika ne more plačati. Zaključeno ima le srednjo šolo, njen bivši mož pa je finančni strokovnjak, ki je dovolj premožen, da si plača zastopanje, potem pa je tožnica avtomatsko postavljena v podrejeni položaj. Tudi njena ustavna pravica do enakega varstva pravic je kršena. Zakonca sta imela in še vedno imata zelo zapletena medsebojna premoženjska razmerja, saj sta imela skupno podjetje, ki je v stečaju, veliko posest, v vseh sporih pa se pojavlja tudi mednarodni element, ker je prosilkin mož tujec. Tožnica je prava neuka stranka, in se ni sposobna sama zastopati v teh izjemno zahtevnih in kompleksnih zadevah, zato je odobritev bpp zanjo življenjskega pomena. Prosi tudi za oprostitev plačila sodnih taks, glede na to, da je brezposelna oseba in prejema le denarno socialno pomoč, ter predlaga povrnitev stroškov postopka.

V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da je bila v pravdnem postopku pod številko P 115/2005 z dne 26. 2. 2010 izdana zamudna sodba (delno v korist prosilke oziroma sedaj tožeče stranke). Kot izhaja iz računalniškega vpogleda v spis je bila tožba na sodišče vložena dne 2. 2. 2005, dne 12. 12. 2007 je bil vložen odgovor na tožbo, dne 26. 2. 2010 pa je bila izdana zamudna sodba. Prosilka je vložila prošnjo za dodelitev bpp v predmetnem postopku dne 14. 10. 2009. Kot določa ZBPP v 11. členu, pa dodeljena bpp zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev bpp ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev bpp še niso bila opravljena. 27. člen ZBPP določa, da se bpp dodeli praviloma za vsako posamezno zadevo posebej (tudi praksa je takšna, da se bpp dodeljuje posebej za sodni postopek na prvi stopnji ter posebej za sodni postopek na drugi stopnji). Kot že navedeno sta bila tožba in odgovor na tožbo vložena v letu 2005 in 2007. Ostalih pravnih dejanj ni bilo v tem postopku, v februarju 2010 pa je bila izdana sodba. Torej za prosilko od dneva vložitve prošnje za dodelitev bpp do izdaje sodbe niso bile izvedena nobena dejanja pravne pomoči. Tako tudi iz tega razloga prosilka v tem postopku ni upravičena do dodelitve bpp. Za vložitev pravnega sredstva pa prosilka ni vložila prošnje za dodelitev bpp.

K točki 1 izreka: Tožba je utemeljena.

Kot navaja tožena stranka v odgovoru na tožbo, določa 27. člen ZBPP, da se brezplačna pravna pomoč (bpp) dodeli praviloma za vsako posamezno zadevo posebej, kar pa izhaja tudi iz upravno sodne prakse. Tako je bila tožba v pravdni zadevi P 115/2005 vložena v letu 2005, odgovor na tožbo je bil vložen v letu 2007, kot to izhaja iz računalniškega izpisa, medtem ko ostalih pravnih dejanj v tem postopku ni bilo opravljenih. Zamudna sodba proti kateri je bilo vloženo pravno sredstvo s strani tožnice (prosilke bpp v tem sporu), je bila izdana dne 26. 2. 2010. Prošnja za dodelitev bpp, kot izhaja iz spisovnih listin, je bila vložena dne 14. 10. 2009. V rubriki podatki o zadevi je navedeno, da se vlaga prošnja za dodelitev bpp za oprostitev stroškov postopka in pravno zastopanje. Glede na to, da se za ta postopek dodelitve bpp uporabljajo določila Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), bi morala tožena stranka tožečo stranko pozvati, da to vlogo dopolni (67. člen ZUP) z določnim razlogom za kakšno pravno zastopanje oziroma svetovanje zahteva dodelitev bpp. Razlogovanje tožene stranke v odgovoru na tožbo, da je že iz tega razloga prošnja za dodelitev bpp neutemeljena, in ker določno ni vložila prošnje za dodelitev bpp za vložitev morebitnega pravnega sredstva, je tako brez pravne podlage.

Kot izhaja iz spisovnih listin je bila tožba tožnika B.B. vložena na Okrajnem sodišču v Celju pod številko P 115/2005 dne 2. 2. 2005. Na tožbi je naveden naslov tožene stranke (prosilke bpp) E. Med listinami (fotokopija pravdnih listin iz spisa I P 115/2005) izhaja odgovor na tožbo tožene stranke z naslovom D., ki je bil na Okrožno sodišče vložen po pošti dne 18. 9. 2009. V njem tožena stranka sicer navaja, da je prejela zgolj pripravljalno vlogo tožeče stranke in poziv, da naj na tožbo odgovori, ne pa tudi tožbe same, vendar kljub temu vlaga odgovor na tožbo. Glede na to, da iz fotokopij listin v spisu, kot je zgoraj navedeno, izhajajo različni podatki naslovov bivališč tožnice (prosilke), med listinami spisa pa ni fotokopij vročitev sodnih pisanj, sodišče ni moglo preizkusiti ali je iz dejanskega stanja, ki izhaja iz listin v upravnih spisih, mogoče sklepati na pravilno odločitev tožene stranke. V tej pravdni zadevi gre za vprašanje pravilne vročitve sodnega pisanja po Zakonu o pravdnem postopku in so pritožbeni razlogi prosilke proti navedeni sodbi P 115/2005 toliko izkazani (to izhaja iz tožbenih navedb in navedb tožene stranke v odgovoru na tožbo), da gre za procesno vprašanje (odločitev), glede katerega pa po presoji sodišča tožena stranka ne more s takšno stopnjo verjetnosti ugotavljati, da tožnica nima možnosti za uspeh v pravdi, zaradi česar bi ji bilo mogoče odreči dodelitev bpp v tem pravdnem postopku.

Sodišče je tožbi ugodilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, številka 105/06, dalje ZUS-1) ter zadevo po tretjem odstavku tega člena vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

K točki 2 izreka: Tožnica je ob vložitvi tožbe zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Sodišče o njeni zahtevi odloča na podlagi določbe tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi ali ugotovi nezakonitost izpodbijanega akta, se tožnici glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje. Prisojeni znesek plača tožena stranka. Upoštevaje določbo 2. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožnici v upravnem sporu (Uradni list RS, številka 24/2007- Pravilnik) sodišče ugotavlja, da je tožnico v upravnem sporu zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zadeva pa je bila rešena na seji, zato je skladno z določbo drugega odstavka 3. člena Pravilnika tožnici priznalo stroške v višini 350 € z 20% DDV.