Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožena stranka za prevedbo plač javnih uslužbencev ni bila dolžna sprejeti posebnega akta o prevedbi, ampak je prevedbo lahko opravila na podlagi prevedbe novinarskih delovnih mest, ki je vsebovana v Aneksu h Kolektivni pogodbi za poklicne novinarje. Prevedbo plače tožnice je pravilno opravila in tožnico uvrstila v ustrezni plačni razred skladno z določili ZSPJS. Zato tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti aneksa k pogodbi o zaposlitvi in za ponudbo novega aneksa ni utemeljen.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.
Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, s katerim je zahtevala, da se ugotovi, da je aneks k sklepu št. ... z dne 14. 8. 2008, ki ga je tožeča stranka prejela 20. 10. 2008, v 1. in 10. členu nezakonit in da je tožena stranka dolžna tožeči stranki izstaviti nov aneks k sklepu za delovno mesto Urednik oddaj po veljavnem sklepu o razporeditvi za nedoločen čas št. ... z dne 13. 2. 2001 (I. točka izreka sodbe). Tožeči stranki je naložilo, da povrne toženi stranki stroške postopka v znesku 665,51 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila (II. točka izreka sodbe).
Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka, saj je po njenem stališču sodišče prve stopnje napačno ugotovilo dejansko stanje in na takšno ugotovitev nepravilno uporabilo materialno pravo. Tako pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožnice ugodi v celoti in toženi stranki naloži plačilo stroškov na prvi stopnji, kakor tudi stroškov tožnice v zvezi s pritožbo, podrejeno pa, da vrne zadevo v novo sojenje sodišču prve stopnje. Ponovno poudarja, da tožena stranka prevedbe osnovne plače delovnega mesta, na katerem je delala tožnica pred prevedbo, ni izvedla v skladu z določbami ZSPJS. Zaradi nezakonite prevedbe osnovne plače delovnega mesta tožnice pa je tožena stranka napačno izvedla tudi prevedbo osnovne plače tožnice. Način uvrščanja delovnih mest pri toženi stranki posebej ureja peti odstavek 13. člena ZSPJS, ki določa, da se delovna mesta javnih uslužbencev v Javnem zavodu R. uvrščajo v plačne razrede s posebno kolektivno pogodbo, ki jo skleneta v imenu delodajalca generalni direktor javnega zavoda in v imenu delojemalcev reprezentativni sindikati v javnem zavodu. Drugi odstavek 46. člena ZSPJS določa, da se lahko, ne glede na določbe 2., 3., 4. in 5. odstavka 13. člena tega zakona, s kolektivnimi pogodbami poklicev uvrščajo v plačne razrede delovna mesta in nazivi za področje visokega šolstva, znanosti in tistih poklicev, za katere je bila ob sprejemu tega zakona že sklenjena poklicna kolektivna pogodba. KPPN je veljavna poklicna kolektivna pogodba, ki v 3. členu ureja tudi uvrščanje v plačne razrede in sicer se delovna mesta novinarjev javnega zavoda R. v plačni podskupini G2 uvrstijo v plačne razrede v skladu z določbami ZSPJS ter Kolektivno pogodbo za javni sektor v razponu od 31. do 53. plačnega razreda brez napredovanj. Osnovne plače za tipična novinarska delovna mesta v Javnem zavodu R. so določene s plačnim razredom po plačni lestvici, določeni pa so tudi najnižji plačilni razredi za posamezno delovno mesto in plačni razredi, ki jih je možno doseči z napredovanjem. Ker Aneks h KPPN ne določa prevedbe novinarskih delovnih mest pri toženi stranki, bi morala tožena stranka v skladu z določbami 49. c člena ZSPJS sprejeti akt o prevedbi, česar pa ta ni storila. Akta o prevedbi tudi ni dobil v mnenje reprezentativni sindikat, kot to določa 8. člena ZDR, saj gre za akt, ki določa organizacijo dela oziroma obveznosti v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti tožnice. Tožnici iz same tabele primerljivosti, na podlagi katere so bila prevedena delovna mesta, niso znani ne kriteriji niti ne pogoji, na podlagi katerih je bilo njeno delovno mesto prevedeno v delovno mesto Novinar urednik. Tako ravnanje tožene stranke je v nasprotju s sodno prakso, ki jo je sprejelo Upravno sodišče RS v zadevi U 1534/2008 z dne 29. 6. 2010. Tožena stranka je tožničino delovno mesto Urednik oddaj III prevedla v delovno mesto Novinar urednik in spremenila zahtevnost delovnega mesta tožnice, kar je v nasprotju z ZSPJS in Aneksom h KPPN. Po stališču tožnice bi morala tožena stranka zaradi spremenjenih okoliščin v zvezi z nazivom delovnega mesta oziroma opisom del in nalog delovnega mesta, na katerega je bila tožnica razporejena pred izdajo izpodbijanega aneksa, upoštevati pravne predpise, ki urejajo spremembo in sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, prav tako pa tudi pred „premeščanjem“ po predpisanem postopku sprejeti akt o sistemizaciji delovnih mest. ZDR v 47. členu jasno določa, da se v primeru, če se spremeni pogoj iz 3. alinee 1. odstavka 29. člena tega zakona, po katerem mora pogodba o zaposlitvi vsebovati naziv delovnega mesta oziroma vrsto dela, sklene nova pogodba o zaposlitvi. Postopek sprejema akta o sistemizaciji pa je urejen v 8. členu ZDR, po katerem bi morala tožena stranka navedeni akt, katerega priloga je tudi katalog delovnih mest, pred sprejetjem posredovati v mnenje reprezentativnemu sindikatu pri toženi stranki.
Tožena stranka je na pritožbo podala odgovor, v katerem prereka pritožbene navedbe kot neutemeljene in predlaga, da jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Netočne so vse pritožbene navedbe glede prevedbe plač posameznih delovnih mest. Tako nazivi delovnih mest kot tudi njihova uvrstitev v plačne razrede so bili predmet usklajevanja in doseženega dogovora med toženo stranko in sindikatom, saj sta tožena stranka in sindikat sprejela ustrezen aneks. Odločitev, katera stara delovna mesta se prevedejo v posamezna nova delovna mesta, pa je bila odločitev tožene stranke kot delodajalca, s čimer je pristojni sindikat soglašal, kar izhaja iz izvedenega dokaznega postopka. Ne držijo pritožbene navedbe, da prevedbena tabela še ne pomeni kriterijev in pogojev, na podlagi katerih je bilo tožničino delovno mesto prevedeno v novo delovno mesto Novinar urednik. Prevedbena tabela je bila sestavljena ravno na podlagi primerljivosti starih in novih delovnih mest, kar pomeni, da so kriteriji in pogoji implicitno izraženi v takšni tabeli. Sodna praksa, ki jo navaja tožeča stranka v pritožbi, se ne nanaša na primer, ki bi bil vsaj primerljiv s to zadevo, saj ta odločba govori o aktu o prevedbi, ki izhaja iz golega števila napredovanj, kar pa prevedbena tabela tožene stranke ni. Ta spor se tudi ne nanaša na vprašanje, ali so bile pri prevedbi tožničinega starega delovnega mesta upoštevane zakonske uvrstitvene določbe o varovanju doseženih napredovanj. Tožeči stranki je dobro znano, da so bila v zvezi s tem sprejeta posebna merila, ki so napredovanja in odbitke glede izobrazbenih pogojev ustrezno upoštevala. Sploh pa tožeča stranka v zvezi s tem ni imela nobenih zahtevkov, saj se je njen zahtevek ves čas nanašal le na pravilnost prevedbe njenega delovnega mesta. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da pri prevedbi navedenega delovnega mesta ni prišlo do nobene spremembe v vrsti in zahtevnosti del in nalog, ki jih opravlja tožeča stranka. Po prevedbi ima tožnica celo višjo plačo, kot jo je imela prej. Zaradi tega je glede na ohranitev zahtevnosti novega delovnega mesta neutemeljeno govoriti o kakršnikoli degradaciji delovnopravnega položaja tožnice pri toženi stranki. Napačna so tudi pritožbena stališča glede uporabe 47. člena ZDR v konkretnem primeru, saj je tožena stranka ravnala pravilno, ko je skladno z določbami ZSPJS tožnici v sklenitev ponudila aneks k pogodbi o zaposlitvi in ne nove pogodbe o zaposlitvi. Pri tem vprašanju je nerelevanten sprejem novega akta o sistemizaciji, saj tega ZSPJS, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, ne določa kot pogoj za zakonito izvedbo novega plačnega sistema v javnem sektorju, ker gre za enkraten dogodek oziroma proces, reguliran s strani ZSPJS in ne ZDR. Določbe ZSPJS so namreč specialni predpis glede na določbe ZDR in se določbe ZDR uporabljajo le za tista vprašanje, ki z ZSPJS niso urejena.
Pritožba ni utemeljena.
Na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Po izvedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje pa je na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, ki je zahtevala ugotovitev nezakonitosti 1. in 10. člena aneksa k sklepu z dne 14. 8. 2008 in da ji tožena stranka izstavi nov aneks k sklepu za delovno mesto Urednik oddaj po veljavnem sklepu o razporeditvi za nedoločen čas z dne 13. 2. 2001. Ugotovilo je, da je tožnica pred prevedbo na podlagi sklepa št. ... z dne 13. 2. 2001 zasedala delovno mesto Urednik oddaj III, ki ga je tožena stranka prevedla v delovno mesto Novinar urednik in ji ponudila v podpis Aneks k njeni pogodbi o zaposlitvi oziroma k sklepu o razporeditvi. Tožena stranka je zaradi prehoda na nov plačni sistem skladno z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. l. RS, št. 56/2002 in nadaljnji) po pogajanjih s sindikati skupaj z njimi v juniju in juliju 2008 podpisala Aneks h Kolektivni pogodbi javnega zavoda R. (Ur. l. RS, št. 69/2008 ) in Aneks h Kolektivni pogodbi za poklicne novinarje (Aneks h KPPN, Ur. l. RS, št. 61/2008) ter v novembru 2008 še Aneks št. 2 h Kolektivni pogodbi javnega zavoda R. (Ur. l. RS, št. 108/2008). Tako so bila z Aneksom št. 2 določena dodatna mesta plačne skupine G in uvrstitev teh v plačne razrede, za Aneksom h KPPN pa je bilo v plačni skupini G2 določenih 19 novih novinarskih delovnih mest VII. tarifnega razreda in za vsako izmed njih šifra delovnega mesta, tarifni razred, plačni razred brez napredovanj in plačni razred z napredovanji. Ta tabela je sestavni del Aneksa h KPPN in iz nje izhaja, da je delovno mesto Novinar urednik pod šifro ..., za katero je tožnica prejela v podpis sporni aneks, uvrščeno v 36. plačni razred brez napredovanj in v 46. plačni razred z vsemi možnimi napredovanji. Delovno mesto Urednik oddaj pod šifro ..., na katerega tožnica razporeditev vtožuje, pa je uvrščeno v 41. plačni razred brez napredovanj in v 51. plačni razred z vsemi napredovanji. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da je bil katalog delovnih mest z opisi del in osnovnimi plačnimi razredi potrjen s strani sindikatov. Tožena stranka je zmanjšala število tipičnih delovnih mest in tako je šest starih delovnih mest, med katerimi je bilo tudi tožničino delovno mesto Urednik oddaj III, prevedla v novo delovno mesto Novinar urednik pod šifro ..., kar izhaja tudi iz izseka tabele primerljivosti delovnih mest. Iz opisa del in nalog, ki je sestavni del kataloga del in nalog, izhaja, da ima delovno mesto Urednik oddaj pod šifro ... zahtevnejše naloge, kot jih ima delovno mesto Novinar urednik pod šifro .... Odločitev o tem, katera delovna mesta se bodo združila v novo delovno mesto, je v pristojnosti delodajalca in njegovih strokovnih služb, ki so primerjale stara in nova delovna mesta in izdelale prevedbeno tabelo. Na podlagi tega je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožena stranka, ki je tožničino delovno mesto prevedla v delovno mesto Novinar urednik, ravnala skladno s 3. odstavkom 3. člena ZSPJS in delovno mesto Urednik oddaj III ustrezno prevedla v primerljivo delovno mesto v VII. tarifnem razredu. Dejstvo, da tožena stranka v času prevedbe plač oziroma izdaje Aneksa o prevedbi dne 14. 8. 2008 še ni sprejela novega Akta o sistemizaciji, ki je bil sprejet šele v maju 2009, po stališču sodišča prve stopnje nima vpliva na pravilnost prevedbe plač pri toženi stranki, saj ZSPJS ne določa, da je pogoj za uvedbo novega plačnega sistema sprejetje novega Akta o sistemizaciji. Poleg tega pa se je tožena stranka pred uvedbo novega plačnega sistema uskladila s sindikati glede kataloga oziroma seznama novih delovnih mest in glede opisov delovnih mest ter uvrstitvijo delovnih mest v osnovni plačni razred. Vse, razen opisov delovnih mest, pa je sestavni del Aneksa h KPPN in Aneksa h kolektivni pogodbi javnega zavoda R.. Tožena stranka je kasneje z Aktom o sistemizaciji delovnih mest iz maja 2009 sistemizirala delovna mesta, ki so bila dogovorjena med delodajalcem in socialnimi partnerji pred uvedbo plačnega sistema po ZSPJS. Sodišče prve stopnje pa je tudi ugotovilo, da je tožena stranka že pred uvedbo novega plačnega sistema sprejela odločitev, katera stara delovna mesta se bodo združila v nova delovna mesta s splošnim opisom, kar je bilo v njeni domeni, to pa je bilo poleg novega kataloga delovnih mest s plačnimi razredi in opisi del bistveno za prevedbo plač javnih uslužbencev. Na podlagi tega je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožena stranka vsebino izpodbijanega Aneksa o prevedbi plače z dne 14. 8. 2008 določila skladno z določili 45. do 52. člena ZSPJS in Merili o napredovanju ob prevedbi osnovnih plač javnih uslužbencev v javnem zavodu R. z dne 24. 7. 2008, ki se nanašajo na prevedbo osnovne plače javnega uslužbenca iz starega v nov sistem ter njegovo uvrstitev v plačni razred. Pri tem je upoštevala Aneks h KPPN – tarifni del, ki je v prilogi določil novinarska delovna mesta plačne podskupine G2, tarifne razrede in plačne razrede brez ter z napredovanjem. Sodišče prve stopnje je ugotovilo še, da ima tožnica vseskozi enake zadolžitve, ki ustrezajo delovnemu mestu Novinar urednik, in da zaradi prevedbe ni bila degradirana. Tako je bila prevedba tožeče stranke na delovno mesto Novinar urednik z uvrstitvijo v 36. plačni razred in upoštevanjem napredovanj v 40. plačni razred, izvedena v skladu z ZSPJS, KPPN in Aneksom h KPPN in je izpodbijani Aneks o prevedbi zakonit. Tožena stranka s prevedbo ni spremenila svoje organizacije, tudi ni ukinjala določenih delovnih mest, spreminjala zahtevnosti ali vrste del oziroma nalog ali pogojev za zasedbo delovnega mesta oziroma drugih elementov delovnega razmerja. Na podlagi teh ugotovitev je zahtevek tožnice zavrnilo v celoti.
Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, v zvezi s pritožbenimi navedbami, ki so odločilnega pomena pa skladno s 1. odstavkom 360. člena ZPP še dodaja: Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi morala tožena stranka skladno z 49. c členom ZSPJS sprejeti akt o prevedbi. Pogodbeni stranki KPPN t.j. generalni direktor tožene stranke in predsednik Sindikata N. sta sklenili Aneks h KPPN, katerega priloga je tudi prevedba vseh delovnih mest novinarjev pri toženi stranki. Z 2. odstavkom 11. člena Aneksa je bila določena tudi neposredna uporaba tega Aneksa za novinarke in novinarje Javnega zavoda R.. Zaradi tega sprejetje posebnega akta o prevedbi ni bilo potrebno, saj je tožena stranka lahko že na podlagi prevedbe novinarskih delovnih mest iz Aneksa h KPPN pravilno opravila prevedbo in tožnico uvrstila v ustrezni plačni razred skladno z določili ZSPJS (členi 49.a, 49.b, 49.c in 49.f). Tabela primerljivosti ni splošen akt delodajalca, ampak je le tehnična pomoč delodajalcu. Tožničino delovno mesto Urednik oddaj III namreč ni bilo prevedeno v delovno mesto Novinar urednik na podlagi te tabele, ampak na podlagi določb ZSPJS na ustrezno delovno mesto iz Aneksa h KPPN. Pri tem se je upoštevala tožničina osnovna plača pred prevedbo (v skladu z 49. a in 49. b ZSPJS), ki se je prevedla v osnovno plačo po tem zakonu z uvrstitvijo v po vrednosti najbližji plačni razred iz priloge Aneksa h KPPN. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je tožena stranka upoštevala tudi vsa tožničina že dosežena napredovanja, tako da je bila tožnica uvrščena v 40. plačni razred (razpon za delovno mesto Novinar urednik je od 36 do 46 plačnega razreda). Iz tega razloga je neutemeljeno tudi sklicevanje pritožbe na sodbo Upravnega sodišča opr. št. U 1534/2008 z dne 29. 6. 2010, v kateri gre za primer, ko je odločba o prevedbi temeljila na podzakonskem predpisu, ki ni upošteval zakonskih uvrstitvenih določb o varovanju doseženih napredovanj, medtem ko je tožena stranka pri prevedbi upoštevala sprejeta Merila o napredovanju ob prevedbi osnovnih plač javnih uslužbencev v Javnem zavodu R. z dne 24. 7. 2008. Ker je tako šlo za prevedbo na podlagi določb ZSPJS, tožena stranka ni bila dolžna tožnici ponuditi v podpis nove pogodbe o zaposlitvi, prav tako tudi ni bila dolžna zaradi prevedb sprejeti Akta o sistemizaciji.
Ker pritožba tožeče stranke ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje skladno s 1. odstavkom 351. člena ZPP in 353. členom istega zakona.
Tožnica s pritožbo ni uspela, zato skladno s 154. členom ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP sama krije svoje pritožbene stroške. Tožena stranka z odgovorom na pritožbo k odločitvi o zadevi ni bistveno pripomogla, zato skladno s 155. členom ZPP sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.