Jedro

Razlaga, da bi v primeru, ko sta v družbi samo dva družbenika in je eden hkrati tudi poslovodja, o poslovodjevi zavrnitvi pravice do informacije morala odločati še skupščina, je v nasprotju z namenom pravice do informacije in pomeni nesorazmerno omejitev pravice do sodnega varstva. Ker mora poslovodja na zahtevo družbenika odreagirati nemudoma, v predmetni zadevi pa je sodišče ugotovilo, da je predlagateljica zahtevo podala 21.9.2021 in da nanjo ni dobila odgovora vse do vložitve predmetnega predloga 22.12.2021, so zato izpolnjene predpostavke za obravnavo predloga.

Prav zato, ker morajo biti informacije, ki jih zahteva predlagateljica, predvsem zaradi jasnosti in preglednosti podane čim bolj celovito, je predlog utemeljen v celoti, kljub temu, da morda s posameznimi dokumenti predlagateljica že razpolaga.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotna udeleženka mora predlagateljici povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 279,99 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Kopru nasprotni udeleženki naložilo, da v 15 dneh predlagateljici predloži podatke, navedene v točki I izreka sklepa, glede preostalih zahtevanih podatkov pa je predlog zavrnilo.

2. Zoper sklep se nasprotna udeleženka pritožuje. Vztraja, da niso izpolnjene procesne predpostavke za odločanje v zadevi, saj ni bilo odločanja o zahtevku družbenika na skupščini. Molk organa je izmišljotina izpodbijanega sklepa, ki nima podlage v zakonu (tako tudi odločba VS RS III Ips 30/2022). Izrek je tudi nedoločen in neizvršljiv, saj sodišče zapiše "razen kolikor gre za podatke, ki so javno objavljeni". Vse, kar predlagateljica potrebuje za oceno vrednosti podjetja, je izkazano v vsakoletnih bilancah, ki so javno objavljene. Čudi in bega zagotovo neutemeljena podpora zahtevi, da so za oceno vrednosti podjetja potrebni podatki iz točk e, g, h, j, m, n, o, p in q. Vrednost družbe od teh podatkov ni odvisna, ampak je odvisna le od bilančnih podatkov, ki so kumulativa poslovanja zadnjega za sestavo bilance relevantnega poročevalskega obdobja. Dokazni predlogi predlagateljice so reducirani skoraj na nič in že iz tega razloga bi sodišče moralo zahtevek zavrniti. Neobrazloženo ostaja, zakaj sodišče ni opredelilo, kateri podatki niso javni. Za izvrševanje družbeniških informacijskih pravic ni nujno poznavanje prav vseh podatkov o delu družbe (tako sodna praksa Okrožnega sodišča v Celju). Neutemeljeno je sodišče zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje računovodkinje A. A. in na ta način nasprotni udeleženki odvzelo pravico dokazovanja svojih navedb. Iz njene pripovedi bi sodišče lahko izvedelo, s katerimi podatki je predlagateljica vse od leta 2018 razpolagala. Iz izpovedi predlagateljice izhaja, da je v letih 2002 in 2003 pošto prejemala, zato je bila s podatki za to obdobje seznanjena in bi bilo treba v tem delu zahtevek zavrniti tudi iz tega razloga. Za preostalo obdobje pa velja, da je bila predlagateljičina izpoved nerazumljiva, težko sledljiva in zato skrajno neverodostojna. Predlog je objektivno pavšalen, nekonkretiziran, zato sodišče neutemeljeno nasprotni udeleženki očita procesno pasivnost. Zakonska ureditev predlagateljici ne daje pravice do informacij, da bi na njihovi podlagi ugotovila vrednost družbe. Po vsebini pravnega pouka je sklepati, da se sodišče sklicuje na postopkovno ureditev po trinajsti alineji prvega odstavka 50. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1), pri čemer 306. člen ZGD-1 omogoča delničarjem, da pridobijo le podatke, ki so potrebni za odločanje na skupščini. Ker v predmetni zadevi ne gre za to, je raba drugega odstavka 52. člena ZGD-1 nezakonita.

3. V odgovoru na pritožbo je predlagateljica pritrdila razlogom sodišča prve stopnje in predlagala zavrnitev pritožbe. Navaja še, da podatke potrebuje za ugotovitev dejanskega stanja družbe in tudi morebitnih zlorab, ki jih je v preteklih letih izvajal direktor družbe. Zato pa so zlasti pomembni posli, ki v bilancah niso bili pravilno knjiženi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče najprej soglaša s sodiščem prve stopnje, da so izpolnjene procesne predpostavke za odločanje sodišča v predmetni zadevi. Z razlogi se v celoti strinja in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje. Sodna odločba, na katero opozarja pritožba, je bila izdana ob drugačnem dejanskem stanju1, tudi sicer pa je ta sodna praksa že bila večkrat presežena2. Namen pravice družbenika do informacije in vpogleda je dosegljiv le, če je pridobitev teh informacije hitra, zato je poslovodstvo v izhodišču zavezano, da se na takšne zahteve družbenika nemudoma odzove. Razlaga, da bi v primeru, ko sta v družbi samo dva družbenika in je eden hkrati tudi poslovodja, o poslovodjevi zavrnitvi pravice do informacije morala odločati še skupščina, je v nasprotju z namenom pravice do informacije in pomeni nesorazmerno omejitev pravice do sodnega varstva (kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje). Ker mora poslovodja na zahtevo družbenika odreagirati nemudoma, v predmetni zadevi pa je sodišče ugotovilo, da je predlagateljica zahtevo podala 21.9.2021 in da nanjo ni dobila odgovora3 vse do vložitve predmetnega predloga 22.12.2021, so zato izpolnjene predpostavke za obravnavo predloga.

6. Predmetni predlog temelji na določbi 512. člena ZGD-1, po kateri mora poslovodja družbenika na njegovo zahtevo nemudoma obvestiti o zadevah družbe ter mu dovoliti vpogled v knjige in spise. Pravica do informacij družbenika družbe z omejeno odgovornostjo se razlikuje od pravice do informacij, ki jo ima delničar delniške družbe4, kar je povezano z naravo obeh vrst družb. Pri družbi z omejeno odgovornostjo se prepletata njena personalistična in kapitalska narava, zato je pravica družbenika do informacij širša od pravice delničarja in ni omejena zgolj na vprašanja, ki so predmet skupščine družbe. Gre za individualno družbeniško pravico, ki je namenjena odločanju družbenika o kakršnemkoli vprašanju, za katerega meni, da je pomembno za njegov ali družbin položaj. Morebitne omejitve te pravice je zato treba razlagati ozko in so možne le v izjemnih primerih. Ob upoštevanju povedanega pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da gre pri informacijah, glede katerih je bilo predlogu ugodeno, za informacije, do katerih ima družbenica pravico. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, so bile navedbe o tem, da gre za šikanozno ravnanje predlagateljice, zgolj pavšalne, z neobrazloženimi navedbami pa nasprotna udeleženka ne more uspeti. Še več, sodišče prve stopnje je ugotovilo, da namen predlagateljice, to je ovrednotenje premoženja družbe za namen njene delitve ali izstopa iz družbe, utemeljuje pridobitev informacij, glede katerih je bilo pregledu ugodeno. Ker poslovni delež družbe z omejeno odgovornostjo ni predmet vsakodnevnega trgovanja in mu ni mogoče vsak trenutek določiti prodajne cene, potrebuje družbenik za določitev prodajne cene podatke, ki presegajo tiste, ki so mu sicer dostopni. Ta potreba pa se v načelu lahko razteza na vsa pravna, gospodarska, finančna, personalna, organizacijska in podobna vprašanja v zvezi z družbo5, torej tudi na vprašanja o načrtih za prihodnost, o obsegu premoženja družbe, o njenih upnikih, o zunanjih izvajalcih, o poslovnih partnerjih, o kupcih in o podobnem. Zato ne drži pritožbena teza, da za ugotovitev vrednosti družbe zadoščajo javno objavljeni bilančni podatki in je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna, izpodbijani sklep pa je ustrezno obrazložen in ga je mogoče preizkusiti.

7. Predlagateljica je trdila, da z informacijami, ki so predmet predloga, ne razpolaga. Ker se negativnih dejstev ne dokazuje, ni jasno, kam meri pritožnica z ugovorom, da naj bi bili predlagateljičini dokazni predlogi reducirani skoraj na nič. Predlagateljica je izkazala, da je družbenica in da je od nasprotne udeleženke zahtevala informacije, ki pa jih ni dobila. Da gre pri tem za zlorabo pravice in da predlagateljica z dokumenti že razpolaga, je najprej trditveno, nato pa še dokazno breme nasprotne udeleženke. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da nasprotna udeleženka ni izpolnila niti svojega trditvenega bremena. Res je glede dejstva, da predlagateljica s podatki že razpolaga, nasprotna udeleženka predlagala tudi zaslišanje bivše računovodkinje, vendar zaradi neizvedbe tega dokaza sodišče ni kršilo postopka. Ugovor je bil namreč preveč splošen, da bi ga bilo mogoče preizkušati v dokaznem postopku6. Nasprotna udeleženka namreč ni konkretno navedla nobenega dokumenta, s katerim naj bi predlagateljica že razpolagala. Poleg tega ni sporno, da je pošta prihajala na sedež nasprotne udeleženke na naslovu [...]. V postopku pa se je izkazalo, da je na tem naslovu bila garsonjera, v kateri so živeli najemniki in ne predlagateljica, ter da je bila s Pošto prvih nekaj let dogovorjena preusmeritev prejetih pisanj na naslov v Celju. Kasneje (ko naj bi po izpovedi poslovodje nasprotna udeleženka bolj ali manj le še vegetirala in naj ne bi šlo za kakšne pomembne dokumente), je predlagateljica7 res občasno prevzemala pošto in si je nekaj pošiljk celo fotokopirala, vendar gre za posest pisanj fragmentarne narave, ki ne omogočajo seznanitve s premoženjskim stanjem družbe ali umestitve posameznega dokumenta v kontekst poslovanja družbe. Prav zato, ker morajo biti informacije, ki jih zahteva predlagateljica, predvsem zaradi jasnosti in preglednosti podane čim bolj celovito, je predlog utemeljen v celoti, kljub temu, da morda s posameznimi dokumenti predlagateljica že razpolaga. Dokazni predlog za zaslišanje računovodkinje se zato dejansko izkaže za nerelevantnega v tej zadevi. V zvezi s tem je pomembno tudi, da nasprotna udeleženka v postopku nikoli ni trdila, da s katerim od zahtevanih dokumentov oziroma s katero od zahtevanih informacij ne razpolaga (ni se torej sklicevala na dejansko nezmožnost izpolnitve).

8. Izrek sklepa je dovolj določen. Navedba v točki a "razen kolikor gre za podatke, ki so javno objavljeni" je jasna. Pri izvršitvi izpodbijanega sklepa bo brez težav mogoče ločiti podatke, ki jih mora nasprotna udeleženka predložiti od podatkov, ki so javno objavljeni, saj se bo nasprotna udeleženka lahko sklicevala na javno objavo. Sicer pa velja, da je predlagateljica v svojem predlogu ustrezno konkretizirala vrsto zadev, na katere se nanaša njena zahteva. V sklepu je opredeljeno tudi časovno obdobje. Bolj konkretizirane zahteve predlagateljica ni mogla podati, saj, za razliko od nasprotne udeleženke, ne more vedeti natančno, katera dokumentacija s posameznega področja je relevantna za to obdobje. Da pritožba ne zadrži izvršitve, določa drugi odstavek 52. člena v zvezi s 13. alinejo prvega odstavka 50. člena ZGD-1, ki ga je torej sodišče prve stopnje uporabilo pravilno.

9. Na podlagi vsega povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku in 52. členom ZGD-1). Nasprotna udeleženka mora predlagateljici povrniti stroške pritožbenega postopka (tretji odstavek 52. člena ZGD-1) in sicer v višini 279,99 EUR (nagrada za sestavo odgovora na pritožbo, materialni stroški in DDV na odvetniške storitve).

1 V zadevi II Ips 30/2000 je obstajal še družbenik, ki ni bil poslovodja in ki pri odločitvi o zavrnitvi pravice ni sodeloval. 2 Na primer zadeve VSK Cpg 40/2021, VSC II Cpg 10/2021, VSL I Cpg 758/2019, I Cpg 195/2019,... 3 Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da nasprotna udeleženka pravočasno ni prerekala navedbe, da na zahtevo predlagateljice z dne 21.9.2021 ni odgovorila. Kot pa je pojasnilo že sodišče prve stopnje, glede na razmerja med družbenikoma v nasprotni udeleženki ne bi bilo nič drugače, če bi poslovodja odgovor na zahtevo formalno zavrnil. 4 Zato je neutemeljeno sklicevanje nasprotne udeleženke na določbe, ki urejajo pravico do informacij za delničarje. 5 Primerjaj sodbo VS RS III Ips 75/2010. 6 Že v prejšnji točki pa je bilo isto pojasnjeno glede ugovora zlorabe pravice. 7 Gornja dejstva jasno izhajajo iz izpovedi predlagateljice, zato ne drži, da bi bila njena izpoved nerazumljiva.