Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Športniki tožnika nimajo statusa kategoriziranega športnika. Kategorizacije so v skladu s pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v RS dostopni tudi tožniku.
Tožba se zavrne.
Vsaka stranka nosi svoje stroške upravnega spora.
Z izpodbijano odločbo je Svet Fundacije za šport odločil, da v letu 2013 ne dodeli sredstev prosilcu A. za prijavljeni program „B.“ na podpodročju dejavnosti športne vzgoje otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport – programi reprezentanc (D2). V obrazložitvi se sklicuje na Pravilnik o pogojih, merilih in postopku za razporeditev sredstev Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju Pravilnik). Poudarja, da je na njegovi podlagi objavila javni razpis Fundacije za šport za sofinanciranje športnih dejavnosti, raziskovanja in razvoja športa ter založništva v športu v letu 2013. Predmet razpisa je sofinanciranje izvajalcev programa športnih dejavnosti, raziskovanja in razvoja športa ter založništvo v športu v letu 2013. Na podpodročju D2 je pristojna strokovna komisija obravnavala 95 pravilnih in popolnih vlog. Za to področje so bila razpisana sredstva v višini 2.749.500 EUR, skupna višina zaprošenih sredstev pa je znašala 6.381.168 EUR. Pojasnjuje, da je pristojna strokovna Komisija Fundacije predlog delitev sredstev določila na podlagi Pravilnika ob upoštevanju razvrstitve športnih panog v razrede na osnovi metodologije Olimpijskega komiteja Slovenije, Zveze športnih zvez (v nadaljevanju OKS-ZŠZ), ob upoštevanju tekmovalnih rezultatov v obdobju kategorizacije ter ob upoštevanju najnovejših podatkov. Upoštevana je bila tudi določba 2. alineje prvega odstavka 14. člena Pravilnika. Ta določa, da za sofinanciranje programov športne dejavnosti lahko kandidirajo prosilci, ki izpolnjujejo pogoj, da so v te programe vključeni športniki perspektivnega in mladinskega razreda, po kategorizaciji vrhunskih športnih dosežkov OKS-ZŠZ. Omenjenega pogoja prosilec ne izpolnjuje, saj v programu državna mladinska reprezentanca 2013 niso vključeni športniki perspektivnega in mladinskega razreda po kategorizaciji. Zato je bilo potrebno vlogo prosilca zavrniti.
Komisija za pritožbe Fundacije za šport je s svojo odločbo z dne 26. 6. 2013 pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnila. Ker pritožnik na dan 1. 2. 2013 ni imel kategoriziranih športnikov perspektivnega ali mladinskega razreda po kategorizaciji vrhunskih športnih dosežkov OKS-ZŠZ, je bila odločitev Komisije, da ne izpolnjuje pogoja iz 2. alineje prvega odstavka 14. člena Pravilnika, pravilna.
Tožnik v tožbi prvenstveno meni, da je izpodbijana odločba neobrazložena, kar je še posebej problematično, saj določbe Pravilnika, ki opredeljuje kriterije za dodelitev sredstev, vsebuje pravne standarde, ki so pomensko odprti. Obrazložitev v izpodbijani odločbi ne zadostuje zakonskim zahtevam, ki jih določa Zakona o splošnem upravnem postopku ( v nadaljevanju ZUP) v 214. členu. Pri tem se sklicuje na novejšo ustavno-sodno prakso oziroma 22. člen Ustave. 35. člen Pravilnika daje Komisiji tudi možnost, da od prosilcev zahteva dodatne informacije o programu, če meni, da se na podlagi posredovanih informacij do vloge ne more opredeliti. Tožena stranka bi morala v vseh odločbah pojasniti, koliko sredstev in zakaj jih je dodelila posameznim prosilcem, saj bi bilo zgolj tako mogoče pravilno in v celoti oceniti položaj posameznega prosilca. Prav tako bi morala pred izdajo odločbe tožeči stranki dati možnost, da se seznani z razlogi za odločitve. Tožeči stranki tudi ni bila dana možnost, da se izjasni glede navedb o neizpolnjevanju pogoja iz 2. alineje prvega odstavka 14. člena Pravilnika. Tožeča stranka nikjer ne navaja, kako je prišla do slednje ugotovitve. Zato ta navedba ne more biti niti upoštevana, prav tako pa niti ni preverljiva.
Sodišču zato predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi, tožeči stranki pa dodeli zaprošena sredstva v višini 12.129 EUR. Prav tako naj ji povrne tudi nastale stroške upravnega spora skupaj s pripadki in DDV vred.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da tožeča stranka ves čas postopka oporeka načinu izvajanja Pravilnika. V kolikor pa tožeča stranka meni, da Pravilnik ni skladen z zakonom ali Ustavo, ima možnost, da ga izpodbija pred Ustavnim sodiščem. Posamezna komisija pri vrednotenju uporablja svoje izkustvene sposobnosti in znanje ter glede na prijavljeno vsebino v okviru svoje diskrecijske pravice program vrednoti v okviru opisa posameznega merila iz Pravilnika. Neutemeljena je navedba tožeče stranke, da tožena stranka ni postopala v skladu z določili ZUP ter kršila načelo materialne resnice in načelo zaslišanja strank. Tožeča stranka je tista, ki mora podati obširno obrazložitev zahtevka ter navesti vsa dejstva in dokaze, relevantna za odločitev o njenem zahtevku. Kolikor Komisija, ki obravnava zahteve meni, da je potrebno sredstva in okoliščine dodatno obrazložiti, lahko na podlagi Pravilnika prijavitelja k temu pozove. Posamezna Komisija je upoštevala vsa dejstva in okoliščine, ki so bile potrebne za odločitev o stvari. Vsak prijavitelj je imel tudi pravico navesti vse, kar je v prid odločitvi o njegovem zahtevku.
Neutemeljene so tudi navedbe, da bi morala imeti tožeča stranka prednost pri razdelitvi sredstev zgolj zaradi tega, ker je v preteklem obdobju uspešno kandidirala in porabila dodeljena sredstva. OKS je na podlagi Zakona o športu (v nadaljevanju ZSpo) dodeljeno javno pooblastilo za razvrščanje športnih panog v razrede. Ima zakonsko podlago ter je opredeljeno v Pravilniku. Ta se tako sklicuje na veljavno razvrščanje športnih panog na način, kot ga izvede OKS. Zato določila Pravilnika ne morejo biti sporna. Tožeča stranka pa drugega argumenta kot nezakonitosti razvrščanja športnih panog v razrede, ne navaja. Do ugotovitve, da tožeča stranka nima športnikov perspektivnega in mladinskega razreda po kategorizaciji vrhunskih športnih dosežkov OKS-ZŠZ, je tožena stranka prišla na podlagi vpogleda v javni register E-šport, ki ga vodi OKS. V ta register zveze same vpisujejo svoje športnike in imajo zato tudi skrbnike, ki so za omenjeno zadolženi. Gre za javni register, ki predstavlja podlago za odločanje v omenjeni zadevi. Po stanju na dan odločanja tožeča stranka v registru ni imela vpisanih športnikov perspektivnega in mladinskega razreda. Odločitev tožene stranke je bila zato edino pravilna in edina možna. Glede na navedeno tožena stranka sodišču predlaga, naj tožbo v celoti zavrne, tožeči stranki pa naloži plačilo stroškov upravnega spora skupaj s pripadki vred.
Sodišče v zadevi ni opravilo glavne obravnave, saj dejansko stanje, ki je bila podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni bilo sporno ( prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu v nadaljevanju ZUS-1).
Tožba ni utemeljena.
V zadevi ni sporno, da je tožeča stranka na podlagi javnega razpisa tožene stranke za sofinanciranje športnih dejavnosti, raziskovanja in razvoja športa ter založništvo v športu v letu 2013 kandidirala za sredstva za sofinanciranje na podpodročju dejavnosti športne vzgoje otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport - programi reprezentanc D2. Sporno pa je, ali je pravilna odločitev tožene stranke, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogoja iz 2. alineje prvega odstavka 14. člena Pravilnika, s tem pa tudi ne pogoja za sofinanciranje. Pravilnik v 6. členu določa na katerih podpodročjih se s sredstvi za športne dejavnosti financirajo programi, ki jih financira Fundacija. Za sofinanciranje programov iz omenjenega 6. člena Pravilnika pa med drugim lahko kandidirajo prosilci pod pogojem, da so v programe iz 2. alineje prvega odstavka 6. člena tega Pravilnika vključeni športniki perspektivnega in mladinskega razreda po kategorizaciji vrhunskih športnih dosežkov OKS-ZŠZ. Po presoji sodišča je navedeni pogoj v skladu s 1. členom Pravilnika usklajen z določbami Nacionalnega programa športa v RS, po katerem je vrhunski šport priprava in tekmovanje športnikov, ki imajo status mednarodnega, svetovnega in perspektivnega razreda. Enako je dejavnost vrhunskega športa opredeljena v petem odstavku 2. člena ZSpo. Iz navedenih določb tako izhaja, da je pogoj, da lahko prosilec kandidira na podpodročje - športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport – program nacionalnih reprezentanc iz 2. alineje prvega odstavka 6. člena Pravilnika ta, da so v program vključeni športniki, ki so uvrščeni v kategorizacijo. Tožena stranka je ugotovila, da športniki tožnika nimajo statusa kategoriziranega športnika. Tožnik v tožbi nasprotnega ni dokazal. Sodišče pripominja, da so kategorizacije v skladu s pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v RS, ki jih je oblikoval OKS-ZŠZ in na podlagi 16. in 38. člena ZSpo potrdil Strokovni svet RS za šport ter so objavljeni na spletnih straneh OKS-ZŠZ, dostopni tudi tožniku. Prav tako ima tožnik možnost, da sproži postopek za kategorizacijo športnikov v kolikor meni, da za slednje izpolnjuje pogoje.
V 36. členu Pravilnika je nadalje določeno, da na podlagi predlogov ostalih strokovnih Komisij svet sprejme sklep o razporeditvi sredstev izvajalcem najkasneje do 28. februarja prihodnjega leta glede na čas objave Javnega razpisa. Odločbe vroči prosilcem v skladu z določbami ZUP. Zoper odločbo je mogoča pritožba v roku 15 dni od vročitve odločbe, o kateri je dolžna odločiti Komisija za pritožbe v roku 30 dni. Fundacija rezultate Javnega razpisa objavi na svojih spletnih straneh po sprejemu dokončnih odločitev o pritožbah. Sodišče pripominjanja, da se ZUP v teh zadevah le smiselno uporablja, saj gre v danem primeru za javnopravno stvar, ne pa za odločanje o pravici tožeče stranke, kar je sicer značilnost upravne zadeve. Zaradi slednjega je sodna presoja v omenjenih zadevah zadržana. V konkretnem primeru je prvostopni organ v postopku ocenjeval popolnost in utemeljenost vlog prijaviteljev na razpis v skladu s pogoji razpisa, ki jih je sam pripravil. Glede na vse navedeno je tudi po mnenju sodišča izpodbijana odločba dovolj obrazložena, dejansko stanje za sprejem zakonite odločbe pa pravilno ugotovljeno. Da tožnik pogoje iz razpisa izpolnjuje, pa ni niti trdil, še manj dokazal. Tako tudi ni jasno, zakaj bi moral biti tožnik v odločbi, ki se nanaša nanj, seznanjen z rezultati razpisa, ki se nanašajo na dodelitev sredstev drugim prijaviteljem.
Ker na odločitev v zadevi ostale navedbe tožeče stranke ne vplivajo, je sodišče tožbo, po tem ko tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, na podlagi 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno, zavrnilo.
Izrek o stroških upravnega spora temelji na 4. odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.