Jedro

Ker bi bilo spravilo po poti, kot jo predlaga tožnik, zaradi stanja na terenu (izjemne strmine) teoretično neizvedljivo, je tudi po presoji sodišča organ pravilno odločil o dodelitvi spravila lesa po že dostopnih gozdnih prometnicah.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

: Prvostopni organ je z odločbo o pravici do začasnega spravila gozdnih lesnih sortimentov na tujem zemljišču, št. … z dne 23. 10. 2006, v 1. točki izreka dovolil v tem postopku stranki z interesom A.A. na parc. št. 100/2, 101, 104, vse gozd, k.o. B., lastnika C.C., po že obstoječih gozdnih prometnicah začasno spravilo gozdnih lesnih sortimentov, v 2. točki izreka odločil, da se odločba izdaja za čas od 23. 10. 2006 do 31. 3. 2007, v 3. točki izreka določil, da je začasno spravilo gozdnih lesnih sortimentov potrebno opraviti tako, da se prometnice, zemljišče in gozd ali/in kmetijske kulture čim manj poškodujejo, v 4. točki izreka, da je po končanem spravilu gozdnih lesnih sortimentov treba odpraviti oziroma sanirati poškodbe na prometnicah in v gozdu ali/in kmetijskih kulturah, v 5. točki izreka, da na podlagi določbe 26. člena Zakona o gozdovih in predpisov o razlastitvi (Zakon o urejanju prostora) znaša odškodnina tožniku v skupnem znesku 59.459,41 SIT, ki jo je dolžan A.A. po opravljenem spravilu plačati lastniku zemljišča tožniku v roku 15 dni po izteku veljavnosti te odločbe, določene v 2. točki izreka, v 6. točki izreka, da je tožnik dolžan po svojem zemljišču dopustiti spravilo gozdnih lesnih sortimentov A.A. in opustiti vse, kar otežuje ali ovira izvedbo te odločbe, pod izvršbo, ter v 7. točki izreka, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve. Drugostopni organ pa je z odločbo, št. … z dne 30. 0. 2007, v 1. točki izreka pritožbo tožnika zavrnil, v 2. točki izreka pritožbi stranke z interesom A.A. ugodil in 2. točko izreka prvostopne odločbe spremenil tako, da ta na novo glasi: 2. Odločba se izdaja za čas od 23. 10. 2006 do 15. 6. 2007, v 3. točki izreka odločil, da v preostalem delu ostane izpodbijana odločba nespremenjena ter v 4. točki izreka ugotovil, da stroški postopka niso bili zaznamovani. Prvostopni organ je v obrazložitvi odločbe navedel, da je na osnovi preučitve situacije na terenu, skladno z določbo 26. člena Zakona o gozdovih ugotovil, da je zahteva stranke po odobritvi začasnega spravila na v izreku navedenih parcelah upravičena, saj drugačnega spravila gozdnih lesnih sortimentov ni mogoče opraviti drugače oziroma bi bil drugačen način nesorazmerno dražji. Kljub temu, da je parc. št. 104 po podatkih katastra uvrščena v kulturo travnik, je na podlagi presoje stanja na terenu ter po podatkih veljavnega gozdnogospodarskega načrta za GE Č. jasno, da gre tudi v primeru omenjene parcele za gozd. Skladno s predpisi o razlastitvi je lastnikom parcel, ki jih odločba zadeva, določena odškodnina. Strokovno pomoč za izvedbo del dobi stranka pri navedeni krajevni enoti prvostopnega organa. V postopku je bila 6. 10. 2006 opravljena tudi ustna obravnava, kjer se je ugotovilo, kot izhaja iz izreka in obrazložitve. Drugostopni organ je v zvezi s pritožbenimi navedbami tožnika in stranke z interesom še navedel, da je stranka z interesom podal vlogo za spravilo gozdnih lesnih sortimentov preko zemljišč sosedov mejašev – tožnika in D.D., ker mejaša nista soglašala z začasno zložitvijo in prevozom posekanega lesa iz njegovega gozda do gozdne ceste. Prvostopni organ je v zadevi razpisal obravnavo in ogled na terenu, kjer je bilo ugotovljeno, da A.A. ne more opraviti celotnega spravila lesa po svojem zemljišču, saj možna pot spravila lesa – kot jo je na ustni obravnavi predlagal tožnik – ni izvedljiva, glede na to, da gre za izjemno strm teren in bi spravilo potekalo navzgor po strmini. Na obravnavi je bilo še ugotovljeno, da niti tožnik niti stranka z interesom ne vesta točno, kje poteka meja med parc. št. 83/1, k.o. B., v lasti A.A., in posestvom tožnika. Tožnik je res predlagal, da se najprej postavijo mejniki med njegovo posestjo in parcelo A.A., vendar pa to ne vpliva na izdajo obravnavane odločbe. Odškodnina za začasno uporabljena zemljišča se nanaša samo na uporabo že zgrajenih vlak, ne obsega pa morebitnih poškodb na prometnicah in v gozdu, ne more pa biti predmet pritožbe glede na določbo 2. odstavka 26. člena Zakona o gozdovih, po kateri ima tožnik možnost, da sproži postopek pred nepravdnim sodiščem. Sklep o predlogu tožnika o založitvi stroškov pred izvedbo del in vnaprej plačani odškodnini za uporabo njegovega zemljišča, danem na ustni obravnavi, pa ni bil sprejet in ga tožnik niti ni zahteval, zaradi česar se na to v pritožbi tudi ne more sklicevati. Glede pritožbenih navedb stranke z interesom A.A. pa je organ še navedel, da je glede na stanje na terenu petmesečni rok za izvršitev del glede na stanje na terenu prekratek, zaradi česar je v tem delu odločbo spremenil, kot izhaja iz izreka odločbe.

Tožnik je v tožbi navedel, da se z odločbo ne strinja. Zakon o gozdovih namreč določa, da mora lastnik gozda dovoliti spravilo, prevoz in zložitev lesnih sortimentov s svojem gozdu samo v primeru, če tega ni mogoče opraviti drugače ali če bi bil drugačen način nesorazmerno dražji. Že na ustni obravnavi in v pritožbi je navajal, da obstaja možnost spravila lesa po obstoječih gozdnih prometnicah, ki potekajo vzporedno s potjo, ki jo je za spravilo predlagal A.A. Za uporabo te poti bi bil potreben samo delni poseg v dolžini 50 m preko tožnikovega zemljišča. S takim posegom bi se tožnik strinjal, saj bi bil tak poseg bistveno manjši in bi povzročal bistveno manj škode kot spravilo lesa po novozgrajeni gozdni vlaki, katere izgradnjo je v celoti financiral tožnik in se v naravi uporablja kot sprehajalna pot. Spravilo lesa po predlagani poti pa bi pomenila tudi za A.A. finančno najbolj ugodno rešitev. Kljub dejstvu, da ogled na kraju ni bil opravljen in kljub tožnikovim navedbam, da je spravilo lesa brez večjih posegov možno po obstoječi gozdni prometnici, se je drugostopni organ odločil za podaljšanje obdobja do 15. 6. 2007. Tako je bilo dejansko stanje ugotovljeno samo na podlagi navedb predlagatelja postopka in brez ogleda, za katerega pa Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljnjem besedilu: ZUP) določa, da je potreben v primeru ugotovitve kakšnega dejstva ali razjasnitve bistvenih okoliščin, kar za tak postopek predstavlja ugotovitev možnega načina spravila. Glede na navedeno je bilo dejansko stanje nepopolno in napačno ugotovljeno, posledično materialni predpis napačno uporabljen in izdana odločba nezakonita. Sodišču je zato predlagal, da odpravi odločbo in jo nadomesti s sodbo, v kateri se ugotovi, da je spravilo lesa možno po obstoječih gozdnih prometnicah in ne preko zemljišč s parc. št. 100/2, 101, 104, k.o. B. Upravni organ je kot zastopnik toženke v odgovoru na tožbo vztrajal pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz obrazložitve, in predlagal, da se tožba zavrne kot neutemeljena.

Stranka z interesom A.A. je v odgovoru na tožbo navedel, da navedbe tožnika niso resnične in jih stranka z interesom prereka ter predlaga zavrnitev tožbe. Neizpodbitno dejstvo je, da je toženka izbrala optimalno pot, po kateri naj bi stranka z interesom spravljala gozdne sortimente iz svojega gozda. Pot namreč poteka že po utrjenih kolovozih in zato ni potrebno na novo posegati v okolje in škodovati naravi. Da je prišlo do podaljšanja roka, pa je eden izmed razlogov tudi ta, da je tožnik na izhodu iz poti, ki pelje na javno pot, postavil težak delovni stroj in ga kljub opozorilom stranke z interesom ni hotel umakniti. Iz tega razloga stranka z interesom tudi ni upala začeti s sečnjo, dokler tožnik ne bi odstranil stroja. Stranka z interesom pa tudi ni vložil predloga za izvršbo, ker Okrajno sodišče v E. potrebuje več kot šest mesecev od prejema predloga do sklepa o izvršbi. Takšno obdobje pa presega čas, ki je primeren za sečnjo.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče uvodoma ugotavlja, da iz vsebine tožbe smiselno izhaja, da tožnik izpodbija odločbo prvostopnega organa in odločbo drugostopnega organa v delu, v katerem je drugostopni organ ugodil pritožbi stranke z interesom A.A. in podaljšal rok veljavnosti prvostopne odločbe, zaradi česar kot predmet presoje v tem upravnem sporu glede na določbo 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljnjem besedilu: ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 – 119/08 – odl. US) šteje prvostopno odločbo in drugostopno odločbo v 2. točki izreka.

Po presoji sodišča je odločba prvostopnega organa v povezavi z odločbo drugostopnega organa v 2. točki izreka, pravilna in zakonita, za svojo odločitev pa sta prvostopni in drugostopni organ navedla tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (določba 2. odstavka 71. člena ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja: Po določbi 26. člena Zakona o gozdovih (v nadaljnjem besedilu: ZG, Uradni list RS, št. 30/93 s spremembami in dopolnitvami) mora lastnik oziroma uporabnik gozda, če spravila, prevoza ali zložitve gozdnih lesnih sortimentov ni mogoče opraviti drugače ali bi bil drugačen način nesorazmerno dražji, med drugim dovoliti začasno spravilo, začasen prevoz ali začasno zložitev tujih gozdnih lesnih sortimentov v svojem gozdu (določba 1. odstavka). Če uresničevanja pravic iz prejšnjega odstavka ni mogoče doseči sporazumno, izda Zavod na zahtevo stranke o tem odločbo v upravnem postopku. V odločbi se v skladu s s predpisi o razlastitvi določi tudi višina odškodnine za začasno uporabljena zemljišča. Zoper del odločbe, s katerim se odloči o pravici iz prejšnjega odstavka, je možna pritožba na ministrstvo, pristojno za gozdarstvo. Pritožba zoper ta del odločbe ne zadrži njene izvršitve. Zoper del odločbe, s katerim se odloči o višini odškodnine, ni možna pritožba v upravnem postopku, pač pa lahko vsaka stranka v nadaljnjih 30 dneh zahteva, da o tem odloči sodišče v nepravdnem postopku.

Kot je razvidno iz podatkov upravnih spisov, je v tem postopku stranka z interesom A.A. pri prvostopnem organu po neizkazanem soglasju mejašev – med drugim tudi tožnika - vložil prošnjo za izdajo odločbe po zgoraj citirani določbi 26. člena ZG. V postopku je bila izvedena ustna obravnava z ogledom na kraju samem dne 6. 10. 2006, na katero so bile povabljene vse stranke postopka, vključno s tožnikom, ki se je je tudi udeležil. Tožnikova trditev, da ogled na kraju samem ni bil opravljen, kar bi glede na določbe ZUP moral biti, zaradi česar je organ zagrešil bistveno kršitev postopka, posledično pa je bilo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, je tako protispisna. Prvostopni organ je nato glede na ugotovitve ogleda na kraju samem oziroma stanja na terenu in upoštevajoč zgoraj citirano določbo 26. člena ZG odločil, da se stranki z interesom A.A. dovoli začasno spravilo gozdnih lesnih sortimentov na parc. št. 100/2, 101, 104, vse k.o. B., po že obstoječih gozdnih prometnicah, s tam določenimi pogoji (čas izdaje odločbe, ki je bil v prvostopni odločbi določen od 23. 10. 2006 do 31. 3. 2007, je sicer na pritožbo – med drugim tudi - stranke z interesom drugostopni organ podaljšal do 15. 6. 2007), določil pa je tudi odškodnino tožniku. Tožnik je sicer že na ustni obravnavi in tudi v pritožbenem postopku predlagal spravilo lesa po drugi poti, kot je bila določena in sicer po (tudi) obstoječih gozdnih prometnicah, ki potekajo vzporedno s potjo, kot jo je predlagala stranka z interesom, vendar pa je tudi po presoji sodišča organ pravilno presodil - glede na to, da je spravilo dovoljeno po že obstoječih gozdnih prometnicah preko tožnikovih parcel in glede na to, da bi bilo spravilo po poti, kot jo predlaga tožnik, zaradi stanja na terenu (izjemne strmine) teoretično neizvedljivo -, da je s tako določenim načinom spravila lesa zadoščeno pogojem, ki izhajajo iz določbe 26. člena ZG, t. j., da spravila gozdnih lesnih sortimentov ni mogoče opraviti drugače oziroma bi bil drugačen način nesorazmerno dražji. Na drugačno odločitev tako v zadevi tudi ne morejo vplivati tožnikove navedbe o škodi, ki jo bo (oziroma glede na čas izvršitve drugostopne odločbe jo je) povzročil dovoljeni poseg, saj je lahko tožnik, če se ni strinjal z določeno višino odškodnine, v določenem roku (nadaljnjih 30 dneh) po določbi 2. odstavka 26. člena ZG zahteval, da o tem odloči sodišče v nepravdnem postopku.

Sodišče tako ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo upravnih aktov pravilen in da sta odločbi upravnih organov pravilni in zakoniti, zaradi česar je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1.