Jedro

Kot razlog za izključitev zavarovalnega kritja je treba šteti tudi takšno vožnjo, ki je v bistvenih značilnostih podobna primerom voženj, navedenih v Splošnih pogojih za avtomobilsko zavarovanje. Gre za vožnjo po dirkalni stezi na dirkališču, pri kateri voznik tekmuje sam s seboj ter preizkuša svoje spretnosti in zmogljivosti vozila pri hitri, športni vožnji.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka od tožene stranke zahtevala plačilo zneska 20.955,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 12. 2015 dalje do plačila. Tožeči stranki je naložilo še plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 10,36 EUR, ki jih je tožeča stranka dolžna plačati v petnajstih dneh, po preteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje je vložila pravočasno pritožbo tožeča stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP, zlasti pa pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožena stranka je vložila odgovor na pritožbo. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbo zavrne in sodbo sodišča prve stopnje potrdi. Priglasila je stroške za odgovor na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka je zaradi nastanka zavarovalnega primera na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe od tožene stranke zahtevala plačilo zavarovalnine. Tožena stranka je tožbenemu zahtevku ugovarjala in navajala, da gre za primer, za katerega je v Splošnih pogojih za avtomobilsko zavarovanje PG-ERG_AZ/3 (nadalje: Splošni pogoji) predvidena izključitev zavarovalnega kritja.

6. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je šlo v konkretnem primeru za vadbeno vožnjo, za katero zavarovalna polica ne krije škode po 12. točki prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev, kot tudi, da je šlo tudi za vožnjo izven cestišč, ki se uporabljajo za javni promet, ki predstavlja razlog za izključitev zavarovalnega kritja po 2. točki prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta pravdni stranki dne 25. 5. 2015 sklenili zavarovalno polico za avtomobilsko zavarovanje osebnega vozila Porsche ... (kasko zavarovanje). Dne 10. 10. 2015 je vozilo tožeče stranke pri turistični vožnji na dirkališču Nürburgringu v Nemčiji, po dirkalni stezi imenovani Nordschleife ali Grüne Hölle, zaradi neprilagojene hitrosti treščilo v zaščitno ograjo in bilo pri tem poškodovano. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedlo, da se voznik in sopotnik vožnje po dirkališču v Nürburgringu nista udeležila kot „turista,“ v besednem pomenu tega izraza kot izhaja iz SSKJ, torej zaradi spremembe kraja bivanja z namenom oddiha, ogleda naravnih ter drugih znamenitosti ob progi. Sklenilo je, da beseda „turističen“ v konkretnem primeru pomeni, da je šlo za obliko razvedrila v smislu doživetja izkušnje vožnje po dirkalni stezi z imenom Nordschleife („Severna zanka“). Glede na dejstvo, da je šlo za vožnjo po pravem, uradnem dirkališču, da je bilo poškodovano vozilo znamke Porsche ..., ki lahko dosega zelo visoke hitrosti ter da je do škodnega dogodka prišlo zaradi neprilagojene hitrosti, je sklenilo, da ni šlo za običajno obliko vožnje, temveč za obliko vadbene vožnje, pri kateri je voznik preizkušal lastne sposobnosti in spretnosti ter zmogljivosti vozila na način, kot to sicer ni mogoče, niti dopustno na cestah, ki se uporabljajo za javni promet. 7. Tožena stranka v pritožbi navaja, da je potrebno besedilo 12. točke prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev razlagati tako, da izključuje zgolj dirkanje, športne prireditve z namenom doseganja največjih hitrosti ter vadbo v zvezi s tem. Meni, da „vadbena vožnja“ v okviru te določbe ni preizkušanje lastnih sposobnosti ter spretnosti in zmogljivosti vozila, kot to navaja sodišče prve stopnje, temveč je to priprava (trening) za dirko ali športno prireditev z namenom doseganja največjih hitrosti. V konkretnem primeru ni šlo za kakršnokoli vadbo.

8. Po Splošnih pogojih so razlogi za izključitev zavarovalnega kritja navedeni v 3. členu. Po 12. točki prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev avtomobilska zavarovanja ne krijejo škod, ki nastanejo „zaradi uporabe vozila na športnih prireditvah, pri katerih je pomembno, da se dosežejo največje hitrosti, ter pri udeležbi z vozilom na dirkah, vadbenih vožnjah ali drugih športnih prireditvah, razen, če ni posebej dogovorjeno.“

9. Po presoji pritožbenega sodišča, je treba šteti kot razlog za izključitev zavarovalnega kritja tudi takšno vožnjo, ki je v bistvenih značilnostih podobna primerom voženj, navedenih v tej določbi. Bistveni element v kontekstu te določbe je čim hitrejša vožnja na avtomobilski dirki ali drugi avtomobilski športni prireditvi oziroma pri pripravah na tovrstno prireditev. Takšna pa je tudi vožnja, pri kateri voznik simulira vožnjo na športnem dogodku, pri katerem je pomembno doseganje največje hitrosti. Gre torej za vožnjo, pri kateri voznik tekmuje sam s seboj ter preizkuša svoje spretnosti in zmogljivosti vozila pri hitri, športni vožnji. Po presoji pritožbenega sodišča je zato treba kot „vadbeno vožnjo“ v smislu 12. točke prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev šteti ne le pripravo na konkretno športno prireditev (dirko), temveč tudi vožnjo, pri katerih voznik v bistvenem posnema vožnjo na dirki oziroma športni prireditvi, pri kateri je pomembno doseganje največje hitrosti.

10. Takšna vožnja se bistveno razlikuje od vadbene vožnje kot priprave na varno vožnjo, ki je namenjena splošnemu izboljšanju voznikovih sposobnosti oziroma urjenju njegovih spretnosti. Med takšne priprave sodi npr. trening varne vožnje, ki ga mora opraviti voznik začetnik. Te vrste vadbenih voženj zato ne sodijo v okvir navedene določbe Splošnih pogojev.

11. Določba 12. točke prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev torej po presoji pritožbenega sodišča ni nejasna, saj omogoča sklepanje po podobnosti v mejah možnosti, ki so dane znotraj pravila samega. Vsebina navedene določbe ob uporabi teleološke razlage, po presoji pritožbenega sodišča, torej ni pomensko odprta. S sklicevanjem na 83. člen OZ tožeča stranka ne more uspeti, saj ne gre za nejasno določilo. Prav tako pa tudi ne s sklicevanjem na sodbo v zadevi II Ips 44/2018, saj ne gre za podoben primer.

12. Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, se cesta oziroma proga imenovana Nordschleife, na kateri se je pripetila nezgoda, po številnih elementih razlikuje od običajnih cest. Gre namreč za krožno progo, z omejenimi dostopi, po kateri je dopustna vožnja le v eno smer, po kateri se lahko vozi samo en krog ter je vožnjo potrebno plačati. Na njej velja prepoved ustavljanja, kot tudi prepoved vožnje taksijev, avtošol ter vozil v skupinah. Prehitevanje je uradno dovoljeno po levi strani, neuradno pa poteka v smislu „free for all mess.“ Na tej cesti oziroma progi po zimi snega ne čistijo in je v primeru slabega vremena zaprta. Nesreče na tej cesti so vsakodnevni, običajni dogodek, zato obstaja pri vožnji po tem cestišču precej večja nevarnost nastanka škode kot v običajnem cestnem prometu. Vožnja po taki progi se torej bistveno razlikuje od običajnega cestnega prometa. Vse navedene značilnosti kažejo, da je bistveni namen tovrstne proge omogočanje hitre, športne vožnje, ki posnema vožnjo na avtomobilskih dirkah. Iskanje izkušnje vožnje na dirkališču je torej okoliščina, zaradi katere je vožnja po tej progi v bistvenem podobna vožnji na dirki oziroma športni prireditvi, pri kateri je pomembno doseganje najvišjih hitrosti oziroma pripravam nanjo.

13. Po presoji pritožbenega sodišča tudi ni mogoče pritrditi stališču tožeče stranke v pritožbi, da je proga v Nürburgringu dolga 21 km ter da bi se voznik in sopotnik lahko na vožnjo podala tudi zaradi ogleda znamenitosti ob progi. Okoliščina, da posamezni voznik tekmuje sam s seboj in s svojimi sposobnostmi ter preverja zmogljivost svojega avtomobila in se tako uri v hitri, športni vožnji na namenskem dirkališču, pomembno razlikuje to vožnjo od običajne vožnje, namenjene potovanju oseb ali stvari iz kraja v kraj.

14. Sodišče prve stopnje je s poudarkom na tipu vozila ter ugotovitvijo o neprilagojeni hitrosti zgolj podkrepilo svojo ugotovitev, da v konkretnem primeru ni šlo za vožnjo z namenom ogleda turističnih znamenitosti ob progi. Ti dve dejstvi sami zase res ne predstavljata izključitvenega razloga po navedenih Splošnih pogojih, vendar pa sta to okoliščini, ki dodatno utemeljujeta sklep, da pri konkretni vožnji ni šlo za „turistično vožnjo,“ v smislu ogleda znamenitosti ob progi, temveč za vožnjo, ki je nudila vozniku in njegovemu sopotniku doživetje vožnje po pravi dirkalni stezi.

15. Izključitvenega razloga po navedeni določbi ne predstavlja le vožnja na avtomobilski dirki oziroma priprava na konkretno tovrstno športno prireditev, temveč, kot je bilo že navedeno, tudi simulacija vožnje na dirki oziroma športni prireditvi s ciljem doseganja največjih hitrosti. Trditve o kaznovanosti voznika za prekršek zaradi kršitve cestnoprometnih predpisov zato ne morejo uspešno vplivati na presojo izključitvenega razloga. Ti dve ugotovitvi pa si, po presoji pritožbenega sodišča, tudi nista med seboj v nasprotju.

16. Po presoji pritožbenega sodišča zato med „vadbene vožnje“ v smislu izključitvenega razloga po 12. točki prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev spada tudi takšna vožnja po namenskem dirkališču, katere bistven element je vadba v čim hitrejši vožnji, saj je v bistvenem podobna vožnji na dirki oziroma avtomobilski športni prireditvi, na kateri je pomembno doseganje največjih hitrosti oziroma pripravi (vadbi) za vožnjo na takšnem športnem dogodku. V konkretnem primeru je iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje razvidno, da je šlo prav za takšno vožnjo. Pritožbeni očitek zmotne uporabe materialnega prava zato ni utemeljen.

17. Ugotovitev, da je podan izključitveni razlog po 12. točki prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev zadošča za presojo o neutemeljenosti tožbenega zahtevka. Pritožbeno sodišče zato ni obravnavalo pritožbenih navedb, ki se nanašajo na izključitveni razlog po 2. točki prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev.

18. Po presoji pritožbenega sodišča uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Prav tako niso podane kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

19. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tožena stranka pa stroškov za odgovor na pritožbo ni izkazala, zato jih pritožbeno sodišče ni priznalo.