Jedro

Če sodišče odloči, da pogojne obsodbe ne bo preklicalo, lahko to odločitev sprejme le v času, ko še teče preizkusna doba za prej storjeno kaznivo dejanje.

Izrek

I. Sodba sodišča prve stopnje se spremeni v odločbi o kazenski sankciji tako, da odslej glasi: Na podlagi 57. in 58. člena KZ-1 se obdolžencu izreče p o g o j n a o b s o d b a, v okviru katere se mu na podlagi prvega odstavka 211. člena KZ-1 določi kazen 3 (tri) mesece zapora, ki ne bo izrečena, če v preizkusni dobi enega leta od pravnomočnosti sodbe ne bo storil novega kaznivega dejanja;

II. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Celju obdolženega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1. Izreklo mu je pogojno obsodbo, v okviru katere mu je na podlagi prvega odstavka 211. člena KZ-1 določilo kazen tri mesece zapora. Po drugem odstavku 60. člena KZ-1 obdolžencu ni preklicalo pogojne obsodbe, izrečene s sodbo Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah I K 19104/2017 z dne 22. 6. 2021, ki je postala pravnomočna dne 22. 11. 2021, s katero je bila obdolžencu določena kazen osem mesecev zapora ter preizkusna doba dveh let. Obdolžencu je nato v skladu s 3. točko drugega odstavka 53. člena KZ-1 v zvezi s četrtim odstavkom 59. člena KZ-1 in drugim odstavkom 60. člena KZ-1, upoštevaje kot določeni kazni zapora po tej sodbi in kazen osem mesecev zapora, določeno v pogojni obsodbi, izrečeni s sodbo Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah I K 19104/2017, določilo enotno kazen deset mesecev zapora, ki ne bo izrečena, če v preizkusni dobi dveh let od pravnomočnosti sodbe ne bo storil novega kaznivega dejanja. V skladu s prvim odstavkom 95. člena Zakona o kazenskem postopku je sodišče obdolžencu naložilo, da povrne stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona, ki do izreka prvostopne sodbe niso bili zaznamovani ter da plača sodno takso v višini 96,00 EUR.

2. Zoper sodbo se je pritožil obdolženi po zagovorniku iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženca oprosti obtožbe, podredno pa, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa je poseglo v izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti.

4. Po pregledu kazenskega spisa in izpodbijane sodbe v luči pritožbenih navedb, sodišče druge stopnje zaključuje, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje. Razjasnilo je vsa odločilna dejstva. Zbrane dokaze in zagovor obdolženca je pravilno ocenilo, na tej podlagi pa zanesljivo ugotovilo, da je obdolženi storil kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1. Razlogom, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo izpodbijano obsodilno sodbo, pritožbeno sodišče pritrjuje, se jim pridružuje in se v delih, ko argumentaciji sodišča prve stopnje niti kaj dodati, nanje tudi sklicuje.

5. Zagovornik v pritožbi zatrjuje, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker je v točki 24 obrazložitve podano nasprotje med tem, kar se o vsebini listin in zapisnikov navaja v sodbi in med samimi temi zapisniki.

6. Zatrjevana procesna kršitev ni podana. Sodišče prve stopnje je v točki 24 obrazložitve navedlo prepričljive razloge, zaradi katerih ni verjelo zatrjevanju obdolženca, da je v trgovini prejel starejši model hišnega kina od plačanega. Pojasnilo je, da je takšen zagovor obdolženca ovržen s prepričljivo izpovedbo priče B. B., ki je povedal, da je praktično nemogoče, da bi se v originalni in bistveno nepoškodovani embalaži nahajal drug izdelek, zavrnil pa je tudi obdolženčeve navedbe o klicih v prodajalno in pojasnilu ob menjavi izdelka. Takšna obrazložitev nikakor ni protispisna, kot to skuša prikazati zagovornik, saj je sodišče prve stopnje ocenjevalo izpovedbo priče B. B. kot celoto, ob tem pa navedlo jasne in prepričljive razloge, zakaj njegovo izpovedbo ocenjuje kot verodostojno. Takšni dokazni oceni se v celoti pridružuje tudi pritožbeno sodišče. Pritožbeno sodišče tudi ne sledi navajanjem zagovornika, s katerimi podaja lastno dokazno oceno izpovedbe priče B. B., ki ga skuša prikazati kot neverodostojno. Ni res, da sodišče prve stopnje ni z gotovostjo ugotovilo, da je bil ob nakupu dne 24. 7. 2020 v embalaži izdelek s serijsko številko, navedeno na embalaži ter da zato ni gotovo, da je obdolženi dne 24. 7. 2020, ko je kupil in plačal hišni kino Soundbar JBL 9.1, dejansko v embalaži prejel Soundbara JBL 5.1. Sodišče prve stopnje je v točki 20 obrazložitve navedlo prepričljive razloge, na podlagi katerih je zaključilo, da zagovoru obdolžencu ni mogoče verjeti. Poudarilo je, da obdolženi po nakupu hišnega kina ni podal nobene reklamacije, kot je izpovedala priča B. B., kot razlog menjave pa je navedel, da mu je žena že kupila enak izdelek. V kolikor bi bil zagovor obdolženca resničen, da je torej prejel dejansko slabši model od plačanega, bi gotovo podal reklamacijo in tudi vztrajal pri izročitvi dejansko kupljenega izdelka. Najmanj kar bi bilo pričakovati je zahteva po opredelitvi modela izdelka, ki ga vrača, v računu ob menjavi, saj bi na ta način lahko izkazoval, da je ob nakupu prejel starejši model Soundbara. Obdolženi pa ni storil nič od navedenega, temveč je nemudoma po seznanitvi s podajo kazenske ovadbe prišel v prodajalno in plačal izdelek, ki ga je dan prej tudi prejel. 7. Neutemeljena so tudi zatrjevanja zagovornika, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo vrednost protipravne premoženjske koristi in da bi protipravna premoženjska korist lahko znašala le razliko med vrednostjo Soundbara JBL 9.1 in 5.1, katere pa sodišče ni ugotavljalo. Sodišče prve stopnje je v točki 25 obrazložilo, da je obdolženi s tem, ko je kupljeni izdelek ob menjavi zamenjal z njegovim starejšim modelom, sebi pridobil protipravno premoženjsko korist v višini 679,49 EUR, ki predstavlja kupnino, plačano ob nakupu dne 24. 7. 2020, torej vrednost novega modela Soundbar JBL 9.1, plačanega in izročenega omenjenega dne. Ob tem je sodišče prve stopnje tudi pojasnilo, da oškodovana družba vrnjenega izdelka (katerega lastništvo niti ni znano, ravno tako ni znano njegovo stanje ob vrnitvi, uporabnost in vrednost) ni bila dolžna sprejeti in zatorej njegove vrednosti ne gre upoštevati pri opredelitvi višine protipravne premoženjske koristi, ki si jo je obdolženi pridobil ob menjavi. Nenazadnje pa tudi iz izpovedbe priče B. B. izhaja, da je obdolženi na koncu izdelek Soundbar JBL 5.1 odnesel s seboj. Glede na višino pridobljene protipravne premoženjske koristi je tudi utemeljena pravna kvalifikacija goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1. Ne glede na to, da je obdolženi kasneje, ko je bila zoper njega že podana kazenske ovadba, poravnal račun za znesek vrednosti hišnega kina Soundbar JBL 9.1, pa je sodišče prve stopnje pojasnilo, da kljub izjavi družbe Jagros d.o.o. o umiku predloga za pregon, ne more priti do ustavitve postopka oziroma izdaje zavrnilne sodbe, saj se temeljno kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1 ne preganja na predlog oškodovanca.

8. Pritožbeno sodišče je pri uradnem preizkusu izpodbijane sodbe v skladu s prvim odstavkom 383. člena ZKP ugotovilo naslednje: - da je obdolženi obravnavano kaznivo dejanje storil dne 25. 7. 2020, torej preden mu je bila izrečena pogojna obsodba s sodbo Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah I K 19104/2017 z dne 22. 6. 2021, ki je postala pravnomočna 22. 11. 2021; - preizkusna doba po tej pogojni obsodbi je tekla od pravnomočnosti pogojne obsodbe do 22. 11. 2023. Za to pogojno obsodbo je sodišče na podlagi drugega dostavka 60. člena KZ-1 odločilo, da je ne bo preklicalo. Obdolžencu je nato določilo, upoštevaje kazen zapora na obravnavano kaznivo dejanje in kazen zapora, določeno v citirani pogojni obsodbi, enotno kazen 10 mesecev zapora ter preizkusno dobo dveh let. 9. Pritožbeno sodišče pri preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti po prvem odstavku 383. člena ZKP ugotavlja, da je sicer sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da ne prekliče pogojne obsodbe za prej storjeno kaznivo dejanje v času trajanja preizkusne dobe in izreče enotno pogojno obsodbo, vendar pa je sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku odločalo že po preteku preizkusne dobe po prejšnji sodbi, saj je odločilo dne 17. 5. 2024. V prvem odstavku 62. člena KZ-1 je določeno, da se sme pogojna obsodba preklicati v preizkusni dobi. Določeno je splošno pravilo o roku za preklic pogojne obsodbe in to pravilo se uporabi tudi, kadar sodišče prekliče pogojno obsodbo zaradi prej storjenega kaznivega dejanja. Če sodišče odloči, da pogojne obsodbe ne bo preklicalo, lahko to odločitev sprejme le v času, ko še teče preizkusna doba za prej storjeno kaznivo dejanje (tako Vrhovno sodišče RS v sodbi I Ips 15802/2016 z dne 29. 11. 2018).

10. V skladu z navedenim je pritožbeno sodišče pri preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti po prvem odstavku 383. člena ZKP spremenilo odločbo o kazenski sankciji po uradni dolžnosti, medtem ko drugih kršitev zakona ni ugotovilo, prav tako pa je pritožbo zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno in v nespremenjenih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

11. Ker je bilo s sodbo pritožbenega sodišča odločeno v obdolženčevo korist, je odpadel izrek o stroških pritožbenega postopka.