Jedro

Upoštevati je treba, ali gre za zavrnitev dokaznih predlogov v teku rednega pravdnega postopka ali v zvezi z izrednim pravnim sredstvom obnove postopka. Pravica do izvedbe dokazov oz. pravica do obnove postopka zaradi novih dokazov je v tem okviru bolj omejena. Dopustno je, da sodišče ob odločanju o dovolitvi obnove postopka tudi oceni dokazno moč dokazov, na katere se opira predlog za obnovo postopka.

Če se zahteva obnova postopka po 10. točki 394. člena ZPP, je utemeljenost predloga odvisna od uspeha dokazovanja, da bi bila lahko na podlagi novih dejstev ali novih dokazov izdana za predlagatelja ugodnejša odločba od tiste, s katero je bil postopek pravnomočno končan. Gre torej za primerjavo novih dejstev in dokazov ter v rednem postopku ugotovljenega dejanskega stanja.

Izredno pravno sredstvo obnove postopka predstavlja poseg v pravnomočnost kot element pravnega varstva, zaradi česar je potreben ožji pristop s skrbno presojo tehtnosti oziroma dokazne moči novega dokaza. Na temelju pravil logičnega mišljenja in splošnih življenjskih izkušenj iz dokumentacije, ki govori o toženkinem ukvarjanju z alternativnimi vedami oziroma mejnimi znanostmi, ni mogoče zaključiti, da navedena dejavnost že sama po sebi dokazuje neprimernost toženke za vzgojo in varstvo mladoletnih otrok. Še manj to velja v primerjavi z ugotovitvijo rednega postopka o toženkini sposobnosti in primernosti za vzgojo in varstvo otrok.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je s sodbo 26.10.2004 razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, mladoletna otroka A. in B. dodelilo v varstvo in vzgojo materi (toženki), tožniku pa naložilo plačevanje preživnine in odločilo o stikih. Takšna odločitev je postala pravnomočna, razen v delu glede stikov med počitnicami in državnimi prazniki. O teh stikih je bilo odločeno s prvostopenjsko sodbo 14.4.2005, s sklepom in sodbo pritožbenega sodišča 8.6.2005, revizijsko sodišče pa je 15.12.2005 zavrnilo toženkino revizijo.

Tožnik je 4.11.2005 vložil predlog za obnovo postopka. Trdil je, da je 5.10.2005 našel toženkino literaturo, zapiske, horoskope in vedeževanja, ki dokazujejo, da toženka ni primerna osebnost, da ima mladoletna otroka v varstvu in vzgoji. Dokumentacija kaže na obsedenost s horoskopi, astrologijo in vedeževanjem. Toženka naj ne bi bila sposobna nuditi otrokoma zadostnih pogojev za njun zdrav psihofizični razvoj. Na tej podlagi je I. P. 20.10.2005 naredil analizo toženkine osebnosti. Sodišču je predlagal, da postavi izvedenca, ki bo pregledal toženko in napravil analizo njene osebnosti.

Potem, ko je prvostopenjsko sodišče v pripravljalnem postopku ugotovilo, da obstajajo procesne predpostavke v zvezi z obnovitvenim predlogom, je na naroku 14.2.2006 odločalo o vsebinski utemeljenosti predloga. Sodišče je izvedlo dokaze z listinami, zaslišalo pravdni stranki ter zavrnilo tožnikov predlog za obnovo postopka. Ugotovilo je, da dokazi, na katere se sklicuje tožnik, niso takšni, da bi bila na njihovi podlagi lahko izdana za tožnika ugodnejša odločba, če bi bili uporabljeni v prejšnjem postopku. Tožnikovo pritožbo je pritožbeno sodišče 9.5.2007 zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

Proti navedenem sklepu je tožnik vložil revizijo. Uveljavlja "vse revizijske razloge". Trdi, da sta sodišči kršili pravico do kontradiktornega postopka. Prvostopenjsko sodišče ne bi smelo upoštevati poročila CSD kot dokaza, ker ga ni izvedlo na glavni obravnavi neposredno pred senatom, in ker ga je pridobila toženka izven pravde. Prvostopenjsko sodišče je bistveno kršilo določbe ZPP, ker ni neposredno zaslišalo delavcev CSD, ki so pisali poročila. Tožniku ni jasno, kaj pomenijo poročilo, izpoved in mnenje, pritožbeno sodišče pa bi moralo obrazložiti, ali šteje poročilo za izjavo priče, izvedensko mnenje ali listino. Sodišče bi moralo postaviti izvedenca psihiatra in kliničnega psihologa. Dvomi v strokovnost izvedenca dr. P. Izpodbija tudi ugotovljeno dejansko stanje in graja dokazno oceno nižjih sodišč. Revizijskemu sodišču primarno predlaga, da spremeni izpodbijani sklep tako, da dovoli obnovo postopka, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in dodeli v obravnavanje drugemu sodniku in spremenjenemu senatu.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki je nanjo odgovorila, vendar ne po pooblaščencu, ki bi bil odvetnik, niti ni izkazala, da bi imela opravljen pravniški državni izpit, zato se skladno z drugim odstavkom 91. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS št. 73/2007, ZPP-UPB3) šteje, da toženka ni podala odgovora na revizijo.

Revizija ni utemeljena.

Tožnik v reviziji trdi, da je pritožbeno sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker se ni opredelilo do domnevnih kršitev kontradiktornosti prvostopenjskega sodišča. Kršitev vidi v tem, da sodišče ni postavilo izvedenca psihiatra in kliničnega psihologa. Revizijsko sodišče tej trditvi ne more pritrditi. Upoštevati je treba, ali gre za zavrnitev dokaznih predlogov v teku rednega pravdnega postopka ali v zvezi z izrednim pravnim sredstvom obnove postopka. Pravica do izvedbe dokazov oz. pravica do obnove postopka zaradi novih dokazov je v tem okviru bolj omejena. Dopustno je, da sodišče ob odločanju o dovolitvi obnove postopka tudi oceni dokazno moč dokazov, na katere se opira predlog za obnovo postopka(1). Kot sta presodili sodišči, najdena literatura in zapiski toženke ne morejo predstavljati obnovitvenega razloga iz 10. točke prvega odstavka 394. člena ZPP. Zavrnitev predloga za obnovo postopka je zato materialnopravno pravilna in ni obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka.

Tožnik je kot nov dokaz predložil toženkine zapiske in naslove knjig s področja astrologije, numerologije, vedeževanj in podobnega, s čimer je želel dokazati neprimernost toženke za vzgojo in varstvo njunih mladoletnih otrok. S tovrstnimi trditvami tožnik v rednem postopku ni uspel, saj je bilo zavrnjeno tožnikovo prikazovanje toženke kot nesamostojne, nerealne in labilne osebe (primerjaj 4. stran sodbe sodišča druge stopnje v rednem postopku na listovni številki 252). Zato je nov dokaz v smislu 1. točke 394. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 395. člena ZPP samo navedena dokumentacija, ne pa tudi katerikoli drugi tožnikovi v postopku obravnavanja predloga za obnovo predlagani dokazi. Pa še navedena dokumentacija je nova samo v količinskem smislu, saj je manjši del tovrstnih toženkinih zapisov predložil tožnik že v rednem postopku (21 listov pod A 18) in zato takšno ugotovitev izpodbijanega sklepa tožnik v svoji reviziji neutemeljeno zanika. Za vse ostale predlagane dokaze velja ocena, da niso novi dokazi, ker so bili ali bi lahko bili predlagani že v rednem postopku. Sklicevanje nanje je zato v reviziji neutemeljeno. Sklicevanje na tožnikova zasebna "izvedenska mnenja", češ da niso bila upoštevana, pa tudi zato, ker imajo kot taka le pomen tožnikovih navedb.

Če se zahteva obnova postopka po 10. točki 394. člena ZPP, je utemeljenost predloga odvisna od uspeha dokazovanja, da bi bila lahko na podlagi novih dejstev ali novih dokazov izdana za predlagatelja ugodnejša odločba od tiste, s katero je bil postopek pravnomočno končan. To se ugotavlja z vzporednim obravnavanjem novih dejstev in dokazov ter njihovim vplivom na vsebino odločbe o glavni stvari. Gre torej za primerjavo novih dejstev in dokazov ter v rednem postopku ugotovljenega dejanskega stanja. Ko je tožnik kot edini upoštevni nov dokaz predložil toženkine zapiske in naslove knjig s področja astrologije, numerologije, vedeževanj in podobnega, je bilo treba upoštevati pomen navedenega glede na dejanske ugotovitve prejšnjega rednega postopka, da sta obe stranki enako primerni za vzgojo in varstvo njunih mladoletnih otrok (na odločitev o dodelitvi otrok toženki pa so vplivale druge ugotovitve). V rednem postopku je bila torej ugotovljena toženkina primernost za vzgojo in varstvo mladoletnih otrok, predložena nova dokumentacija pa naj bi po tožnikovih trditvah pripeljala do nasprotnega zaključka. Sodišči prve in druge stopnje sta presodili, da navedeni nov dokaz ni takšen, da bi vplival na ugodnejšo rešitev za tožnika. Pri tem sta se med ostalim sicer delno oprli tudi na mnenje Centra za socialno delo ..., ki ga je v postopku obravnavanja predloga za obnovo postopka predložila toženka. Ker velja pravilo, da so pri obravnavanju predloga za obnovo postopka upoštevni le novi dokazi, navedeno mnenje Centra za socialno delo evidentno ne izpolnjuje tega pogoja. Zato se sodišče pri odločanju o predlogu za obnovo postopka nanj ne bi smelo opreti. Vendar je odločitev sodišč prve in druge stopnje o neutemeljenosti predloga za obnovo kljub navedenemu pravilna.

Po oceni revizijskega sodišča je bistveno, da gre v tem postopku za izredno pravno sredstvo obnove postopka, ki predstavlja poseg v pravnomočnost kot element pravnega varstva, zaradi česar je potreben ožji pristop s skrbno presojo tehtnosti oziroma dokazne moči novega dokaza. S tega vidika je v tem postopku glede na naravo in vsebino novega dokaza in glede na dejanske ugotovitve v prejšnjem rednem postopku oceniti predloženi nov dokaz kot neprimeren in nesposoben za dosego namena, ki ga zasleduje. Pri tem ne gre samo za to, da navedena dokumentacija le količinsko povečuje istovrstni že v rednem postopku predloženi in upoštevani dokaz. Tudi na temelju pravil logičnega mišljenja in splošnih življenjskih izkušenj iz dokumentacije, ki govori o toženkinem ukvarjanju z alternativnimi vedami oziroma mejnimi znanostmi, ni mogoče zaključiti, da navedena dejavnost že sama po sebi dokazuje neprimernost toženke za vzgojo in varstvo mladoletnih otrok. Še manj to velja v primerjavi z ugotovitvijo rednega postopka o toženkini sposobnosti in primernosti za vzgojo in varstvo otrok. Sodišče prve stopnje je zato ne glede na mnenje CSD pravilno zaključilo, da predložen dokaz ni tak, da bi lahko pripeljal do za tožnika ugodnejše odločbe. Sodišče druge stopnje je v izpodbijanem sklepu ustrezno potrdilo navedeno oceno in pravilno zaključilo, da ni podan obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena ZPP. S pritrditvijo navedenemu revizijsko sodišče hkrati ugotavlja neutemeljenost revizijskih trditev o bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka. Ker je mnenje Centra za socialno delo za odločitev v tem postopku neupoštevno in s tem nerelevantno, so tudi vse revizijske trditve v zvezi s CSD nerelevantne in nanje ni treba odgovarjati. Prav tako so neupštevne vse revizijske trditve o neupoštevanju in neizvajanju raznih dokazov, saj to niso bili novi, v postopku obravnavanja predloga za obnovo postopka edini dovoljeni dokazi. Sicer pa se je pritožbeno sodišče po presoji revizijskega sodišča opredelilo do vseh nosilnih pravnih nadziranj tožnika, ki so bila dovolj argumentirana in ki niso bila očitno neutemeljena ter za odločitev po razumni oceni pritožbenega sodišča niso bila nerelevantna. Zato so očitki izpodbijanemu sklepu neutemeljeni, na trditve, ki nedovoljeno izpodbijajo dejansko stanje v prejšnjem rednem postopku, pa revizijskemu sodišču niti ni treba odgovarjati.

Ker tako niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP tožnikovo neutemeljeno revizijo zavrnilo.

Ker niso bili podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 378. člena ZPP tožnikovo neutemeljeno revizijo zavrnilo.

Op. št. (1): Sklep Ustavnega sodišča Republike Slovenije opr. št. Up-420/00 z 21. 5. 2002.