10. 12. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. s Ž. in družbe B. B., d.o.o., Z., ki jo v tem postopku zastopa A. A., v.d. direktorja, na seji senata dne 24. novembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. Cpg 473/2002 z dne 20. 5. 2002 se zavrže.

2.Ustavna pritožba družbe B. B. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. Cpg 473/2002 z dne 20. 5. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V postopku vpisa v sodni register je sodišče prve stopnje zavrglo predlog pritožnice za vpis sprememb zastopnika družbe.

Sodišče druge stopnje je pritožbo pritožnice zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. V ustavni pritožbi pritožnika opisujeta dogodke v družbi B. B. od leta 1994 dalje ter številne nezakonitosti, do katerih naj bi prišlo v zvezi s stečajnim postopkom in postopkom prisilne poravnave.

Nezakonita naj bi bila prenehanja delovnih razmerij in imenovanja zastopnikov družbe s strani stečajnega upravitelja.

Navajata, da je nezakonito ravnalo tudi sodišče v registrskem postopku, ki že leta 1996 ni hotelo izpeljati postopka po predlogu za vpis zastopnika, ki ga je imenovala zakonita skupščina družbe. Nepravilnosti v družbi naj bi se nadaljevale z nezakonitim lastninjenjem in prisvojitvijo družbe. Menita, da so vsi vpisi v sodni register nični in da gre še vedno za podjetje z družbeno lastnino, ki naj bi ga kot zakoniti zastopnik zastopal prvi pritožnik. Navajata, da je treba upoštevati, da je vpis zakonitega zastopnika v sodni register le deklaratorne narave in da je možno, da pravi zastopnik družbe ni tisti, ki je kot tak vpisan v sodni register.

Zatrjujeta kršitev 14., 15., 16., 22., 23., 25., 26. in 33. člena Ustave.

B.

2.Ustavna pritožba, ki jo A. A. vlaga v svojem imenu, ni dovoljena, saj pritožnik ni bil stranka v postopku, v katerem je bila izdana izpodbijana sodna odločba. Kot stranka je v postopku vpisa v sodni register sodelovala družba B. B., ki naj bi jo A. A. le zastopal. V takšnem položaju je tudi zgolj omenjena družba upravičena vložiti ustavno pritožbo. Ustavno pritožbo A. A. je zato treba zavreči.

3.Ustavna pritožba družbe B. B. je dovoljena. Enako, kot je to veljalo za sodišče druge stopnje v postopku pritožbe, mora tudi Ustavno sodišče v postopku ustavne pritožbe šteti, da omenjeno družbo veljavno zastopa A. A. - ne zato, ker bi ugotovilo, da je A. A. pravi zakoniti zastopnik omenjene družbe, pač pa zato, ker sicer vsebinski preizkus, ali je z odločitvijo sodišča, da omenjena oseba ni zakoniti zastopnik pritožnice, prišlo do kršitve ustavnih pravic, ne bi bil mogoč.

4.Neutemeljeno je pričakovanje pritožnice, da bo v tej zadevi Ustavno sodišče lahko presojalo njene navedbe, ki se nanašajo na druge sodne postopke (postopek prisilne poravnave, stečajni postopek, drugi registrski postopki, vključno z postopkom vpisa v zvezi z lastninskim preoblikovanjem) in okoliščine v zvezi s temi postopki. Če je pritožnica menila, da je v teh postopkih prišlo do nezakonitosti, bi morala uporabiti pravna sredstva, ki jih je imela tedaj na voljo. Če jih je uporabila, pa z njimi ni uspela, ne more v tem postopku pričakovati odločitev, ki bi bile neskladne z odločitvami v zadevah, v katerih je že pravnomočno odločeno. Pritožnica (in tudi njen domnevni zakoniti zastopnik v svojem imenu) je imela možnost uporabiti sredstva za sodno varstvo glede domnevno ničnih vpisov v sodni register, glede prenehanja delovnih razmerij in glede lastninskega preoblikovanja. Ni pa mogoče v tej zadevi, ko gre za predlog za vpis v sodni register, vložen 18. 10. 2001, ponovno odpirati vprašanj, ki se nanašajo na sodne postopke, ki so se pravnomočno zaključili že precej pred tem - nazadnje s pravnomočnostjo sklepov glede vpisov v sodni register v zvezi z lastninskim preoblikovanjem iz leta 1998.

Presoja Ustavnega sodišča se mora zato, tako kot že prej presoja sodišč, ki sta odločali v registrskem postopku, omejiti le na vprašanja, ki so bistvena za odločitev v tej registrski zadevi. Zelo obširnih navedb ustavne pritožbe, ki za odločitev očitno niso bistvene, Ustavnemu sodišču ni treba povzemati in nanje ni treba odgovarjati.

5.Z odločitvijo sodišč, da se zavrže predlog, ki ga je A. A. vložil za vpis sprememb zastopnika, niso bile kršene ustavne pravice pritožnice, na katere se sklicuje v ustavni pritožbi.

Pritožnica domnevno kršitev človekovih pravic utemeljuje z okoliščinami, ki se nanašajo na druge sodne postopke in ravnanja, ki niso bila predmet te registrske zadeve. Ne pojasni pa, v nasprotju s katero ustavno pravico naj bi bilo ravnanje sodišča, ki je za to zadevo bistveno. Sodišče namreč glede na to, da so leta 1998 (tudi po navedbah same pritožnice) postali pravnomočni vpisi v sodni register v zvezi z lastninskim preoblikovanjem (pri čemer so za izpodbijanje pravnih dejanj v zvezi z lastninskim preoblikovanjem predvideni drugi postopki, postopek vpisa v sodni register pa se omejuje na preizkus formalnih pogojev) in je bil torej tedaj postopek vpisa subjekta v sodni register, vključno z vpisom zastopnika, pravnomočno zaključen, ni upoštevalo sklepa domnevne skupščine družbe iz leta 1996. Prav tako pritožnica ne pojasni, v nasprotju s katero ustavno pravico naj bi bilo ravnanje sodišča, ki je zahtevalo, da domnevni zastopnik pritožnice predlogu za vpis predloži priloge, ki jih zahteva zakon, in ki je po dodatnem roku, v katerem pritožnik naložene obveznosti ni izpolnil, zavrglo predlog. Dodati velja, da je A. A. že poskusil doseči povsem enak vpis sprememb zastopnika (izbris vpisane zastopnice in vpis sebe kot zakonitega zastopnika), vendar je bil ta predlog že pravnomočno zavrnjen s sklepom Višjega sodišča v Mariboru št. Cpg 124/2001 z dne 20. 2. 2001 in tudi ustavne pritožbe, ki jo je pritožnik vložil zoper ta sklep, Ustavno sodišče ni sprejelo (sklep št.

C.

6.Pritožnica ima sicer načelno prav, ko navaja, da so vpisi zastopnikov v sodni register deklaratorne narave in da gre pri vpisu zakonitega zastopnika le za izpodbojno domnevo o tem, da je vpisana oseba res zakoniti zastopnik družbe. Vendar ni v nasprotju s kakšno ustavno pravico stališče, ki smiselno sledi iz izpodbijanih sodnih odločb, da se to nanaša le na primere, ko naknadno, po vpisu v sodni register pride do sprememb v položaju zakonitega zastopnika (skupščina npr. zakonitega zastopnika razreši). V takšnem primeru je res možno, da bo v primeru, če tretja oseba ve za razrešitev, morala upoštevati, da dotedanji zastopnik ni več zakoniti zastopnik družbe. Ni pa enake logike mogoče uporabiti v položaju, kakršen je v obravnavani zadevi. Pritožnica namreč ne navaja, da je naknadno, po vpisu v sodni register prišlo do kakšnih sprememb glede zakonitega zastopnika, pač pa želi uveljaviti, da že v času vpisa v sodni register ta vpis ni bil veljaven, da je torej neupošteven in da je pravi zakoniti zastopnik družbe nekdo drug. V takšnem primeru pa je edina smiselna razlaga, da bi pritožniki morali (v predvidenih rokih) uporabiti pravna sredstva (pritožbo, tožbo za ugotovitev ničnosti vpisa...), ki jih omogoča Zakon o sodnem registru (Uradni list RS, št. 13/94 in sl. - ZSR).

7.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kakor jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka in prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić.

Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

mag. Marija Krisper Kramberger