20. 10. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., B. B., C. C. in Č. Č., vseh iz Ž., ki jih zastopa D. D., odvetnica v Z., na seji senata dne 3. oktobra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Celju št. Cp 1074/2005 z dne 14. 9. 2005 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Velenju št. P 102/2004 z dne 8. 3. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v sporu zaradi motenja posesti zavrnilo ugotovitveni zahtevek pritožnikov, da je tožena stranka motila posest izvajanja voženj po cesti, ki poteka preko parcele št. 368/2 k. o. V., s tem, da je postavila armaturno mrežo višine 2,5 metrov in reklamno tablo v isti višini, odstranila z dela ceste asfalt širine 4 metre in dolžine približno 20 metrov, odstranila nasipno podlago, na isto mesto pa navozila zemljo zaradi ureditve zelenice, s čimer je tožnikom v celoti preprečila izvajanje voženj po opisani cesti. Zavrnilo je tudi njihov zahtevek na vzpostavitev prejšnjega stanja tako, da tožena stranka vzpostavi nazaj cesto na parc. št. 368/2 k. o. V. širine 3,5 metrov, tako da jo utrdi z nasipnim materialom in v širini 2,8 metrov prevleče z asfaltno podlago tako, da bo cesta potekala od parc. št. 272 k. o. V. do parc. št. 372 k. o. V. Višje sodišče je pritožbo pritožnikov zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Izpodbijani sodni odločbi temeljita na stališču, da pritožniki nimajo pravico do posestnega varstva, ker uveljavljajo posestno varstvo na javni cesti.

2.Pritožniki navajajo, da so zahtevali varstvo motenja posesti na zemljišču parc. št. 368/2 k. o. V., ki je bilo v času motenja in je tudi sedaj v zasebni lasti. Nasprotujejo stališču sodišč, da jim ne gre posestno varstvo, ker ga uveljavljajo na javni cesti. Pritožniki se strinjajo s stališčem sodišč, da posameznik na javnem dobru ni upravičen do posestnega varstva, vendar navedena cesta ni javno dobro, niti ne gre za javno lastnino, temveč za zasebno lastnino. Zatrjujejo, da sta izpodbijani odločitvi arbitrarni in v nasprotju s sodno prakso. Višjemu sodišču očitajo, da naj ne bi navedlo pravne podlage za svojo odločitev in da naj bi kršilo 360. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP). Očitajo, da jim sodišče ni nudilo pravnega varstva. Pritožniki menijo, da pritožbeno sodišče zmotno razlaga 2. in 3. člen Zakona o javnih cestah (Uradni list RS., št. 29/97 in nasl. – v nadaljevanju ZJC), ker javna cesta sploh ne more biti zemljišče v zasebni lasti, če pred tem ne pride v javno last po predpisanem postopku. Pritožbeno sodišče naj ne bi obrazložilo pojma javnega dobra. Menijo, da je pojem javnega dobra vezan izključno na pojem lastnine in ne dejansko rabo takega zemljišča. Zatrjujejo, da Odlok o kategorizaciji občinskih cest v občini Šoštanj (Uradni list Občine Šoštanj, št. 10/98 – v nadaljevanju Odlok) v delu, v katerem sporno pot po zemljišču parc. št. 368/2 k.o. V. opredeljuje kot javno pot, ni zakonit. Zato menijo, da sodišči svoji odločitvi ne moreta opreti na navedeni Odlok. Pri tem se sklicujejo na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-87/91 z dne 28. 1. 1993 (Uradni list RS, št. 8/93 in OdlUS II, 10) in odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-224/00 z dne 9. 5. 2002 (Uradni list RS, št. 50/02 in OdlUS XI, 73). Menijo, da je sodišče kršilo 33. člen Ustave, ker je pritožbeno sodišče zavzelo stališče, da tožniki nimajo pravnega interesa za pritožbo v korist lastnika zemljišča. Menijo, da se na nezakonitost predpisa lahko sklicuje vsakdo, še posebej, če so mu kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Pritožniki zatrjujejo kršitev pravic iz 2., 22. in 33. člena Ustave.

B.

3.V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja.

4.Odločitev sodišč (tudi če bi z njo bile kršene človekove pravice – glede tega se Ustavnemu sodišču ni treba opredeljevati) ne more povzročiti pomembnejših posledic za pritožnike. Zavrnitev tožbenega zahtevka v konkretnem primeru standardu pomembnejših posledic očitno ne ustreza, ker je z vidika pritožnikov bistveno, da je zagotovljena prevoznost ceste, četudi po travnati površini, ne pa tudi, da je utrjena in prekrita z asfaltno podlago. Po oceni Ustavnega sodišča ne gre za zadevo, ki bi za pritožnike lahko imela takšen pomen, da bi se z njihovo zadevo poleg dveh instanc v okviru pravdnega postopka moralo ukvarjati še Ustavno sodišče kot najvišji organ sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

5.Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (50. člen ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj, pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Takšnih vprašanj pa v obravnavani zadevi ni. Kolikor se pritožniki dotikajo ustavnopravno relevantnih vidikov (arbitrarnost, odstop do sodne prakse, poseg v pravico do zasebne lastnine), pa je Ustavno sodišče že izoblikovalo ustaljena stališča in ni potrebe, da bi jih v tej zadevi znova ponavljalo.

6.Glede na to Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan