Jedro

Toženka zaradi napačnega izhodišča glede datuma vložitve prošnje, in s tem izpolnjevanja pogojev ob vložitvi, ni presojala tožnikovih pritožbenih navedb glede izpolnjevanja pedagoške usposobljenosti, ki je ključna za odločitev o njegovem napredovanju v naziv. Tako je izostala presoja tožnikovih pritožbenih navedb glede mnenja Študentskega sveta in glede disciplinskega postopka.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, sklep Univerze v Ljubljani, ... št. I-22/1-19/76 z dne 29. 10. 2020 v zvezi z odločbo Univerze v Ljubljani št. 104-396/2020-10 z dne 29. 1. 2021 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti stroške postopka v višini 469,70 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za izpolnitev dalje do plačila.

Obrazložitev

Izpodbijani sklep

1.Z izpodbijanim sklepom je Senat Univerze v Ljubljani, ... (v nadaljevanju Senat UL ..) na podlagi 56. člena Zakona o visokem šolstvu (v nadaljevanju ZViS1 ), 6. točke tretjega odstavka 153. člena Statuta Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju Statut UL2 ) ter drugega odstavka 7. člena Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju Merila3 ) kot prvostopenjski organ zavrnil prošnjo tožnika za ponovno izvolitev v naziv izrednega profesorja za ...

2.Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je prošnjo (vlogo) tožnika najprej obravnavala Habilitacijska komisija Univerze v Ljubljani, ... (v nadaljevanju HK ...). Ugotovila je, da je ta nepopolna. Tožnik ni predložil življenjepisa "Predstavitev kandidata", kot to zahtevajo Merila. Poleg tega iz bibliografije tožnika in točkovalnika ni bilo razvidno izpolnjevanje pogojev za ponovno izvolitev v naziv izrednega profesorja, ki jih določajo Merila. Zato ga je HK ... pozvala, da naj bibliografijo dopolni s podatki o morebitnih dodatnih objavah. Na seji 11. 3. 2020 je ugotovila, da je tožnik vlogo pravočasno in ustrezno dopolnil.

3.Prvostopenjski organ je po pridobitvi mnenja poročevalcev za presojo strokovne usposobljenosti kandidata ugotovil, da tožnik izpolnjuje večino pogojev za ponovno izvolitev v naziv. Ocene vseh treh poročevalcev so bile namreč pozitivne. V postopku je bilo pridobljeno tudi mnenje Študentskega sveta o pedagoškem delu tožnika. To mnenje je bilo izrazito negativno. Izdelano je bilo na podlagi rezultatov univerzitetnih in internih študentskih anket ter ustnih ali pisnih individualnih mnenj študentov. Prvostopenjski organ povzame rezultate ankete, ki jo je rešilo 50 oseb in je bila izvedena med koncem septembra 2019 in 7. 10. 2019, ter mnenj. Ocene kakovosti pedagoškega dela so, kot je zapisal Študentski svet, relativno visoke, nižje pa so ocene korektnosti. Mnenje kandidatu očita pogosta zamujanja na predavanja in predvsem na izpite, neredno odgovarjanje na elektronsko pošto, neskrbno vpisovanje ocen v sistem VIS, zapiše pa tudi, da ima precejšnje število študentk občutek, da je ocena na ustnih izpitih vezana na njihov izgled in ne na objektivno raven znanja. V anketah je sicer zgolj en komentar, ki namiguje na neenako obravnavo med spoli, vendar je po ugotovitvah Študentskega sveta kar 22 oseb v internih anketah zapisalo svoje izkušnje z neprimernim verbalnim nadlegovanjem ter neprimernimi oziroma povsem nezaželenimi dotiki tožnika.

4.Poleg tega mnenje Študentskega sveta povzema tudi ugotovitve sestanka, ki ga je vodstvo ... (v nadaljevanju A.) 21. 10. 2019 opravilo s kandidatom v zvezi s konkretnimi pripombami o spolnem nadlegovanju, ga opozorilo in pozvalo k razmisleku. Navede tudi, da sta bili sredi januarja 2020 na vodstvo Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju UL) naslovljeni dve anonimizirani izjavi s pričevanjem študentk o verbalnem spolnem nadlegovanju na ustnih izpitih. Zaradi opisanih razlogov, kot povzame prvostopenjski organ, Študentski svet tožnikovo pedagoško delo ocenjuje kot neustrezno, njegovi ponovni izvolitvi v učiteljski naziv pa nasprotuje.

5.Mnenje Študentskega sveta je prvostopenjski organ tožniku posredoval v izjavo, a se nanj v postavljenem roku ni odzval. Prvostopenjski organ nato še pojasni, da so bili v razpravi na seji 21. 10. 2020 senatorji seznanjeni tudi s tem, da je bil zoper tožnika 9. 7. 2020 uveden disciplinski postopek zaradi domnevne obtožbe o spolnem nadlegovanju. Komisija, ki jo je imenovala UL, je ugotovila, da je v konkretnih primerih prišlo do "neprimerne komunikacije (...), da sta študentki doživeli pregrob poseg v osebni prostor in da je prišlo do neprimernega vedenja med izvajanjem ustnega izpita." Tožniku je na predlog komisije izrekla dva ukrepa.

6.Kot sklene prvostopenjski organ, poudarja ničelno toleranco do vsakršnega nasilja, nadlegovanja ali trpinčenja. Za vlogo visokošolskega učitelja je pomembno vzpostavljanje spoštovanja in zaupanja, po mnenju prvostopenjskega organa pa je tožnik oboje zlorabil. Čeprav izpolnjuje pogoje, ki se nanašajo na znanstvenoraziskovalno delo in tudi druge pogoje, v tem postopku ne gre za volitve v znanstveni, temveč v učiteljski naziv, kjer se odloča tudi o tožnikovem pedagoškem delu. Po prvem odstavku 53. člena Meril je eden izmed pogojev za izvolitev v naziv, ki jih mora izpolnjevati vsak kandidat, izkazana pedagoška usposobljenost, mnenje Študentskega sveta o pedagoškem delu kandidata pa po 45. členu Meril predstavlja enega od elementov pedagoške usposobljenosti. Ker tožnik pred tem ni pokazal odgovornosti in se ni zavzeto potrudil, da bi v predvidenih rokih odpravil napake, ki jih je izpostavil Študentski svet, prvostopenjski organ ni ugodil njegovi prošnji za enomesečno odložitev obravnavanja njegove vloge, ki jo je vložil 21. 10. 2020, temveč je po izčrpni razpravi opravil glasovanje. Za sklep, da se tožnikova prošnja za ponovno izvolitev v naziv izrednega profesorja za ... zavrne, je glasovalo 45 senatorjev, proti sta bila dva, dva senatorja sta se glasovanja vzdržala. Za odločitev je glasovala predpisana večina, glede na to, da Pravila ... določajo, da prvostopenjski organ sestavlja 54 senatorjev.

7.Tožnik je zoper izpodbijani sklep vložil pritožbo, ki jo je drugostopenjski organ zavrnil. V obrazložitvi odločbe je navedel, da je izpodbijani sklep glede odločitve pravilen, vendar iz drugih razlogov, kot jih je navedel prvostopenjski organ. Tožnik namreč v trenutku vložitve vloge (prošnje) ni izpolnjeval pogojev za izvolitev v zaprošeni naziv, kot to določa 41. člen Meril. Vlogo je oddal 26. 7. 2019 in jo sicer v dodatnem roku, ki mu ga je postavil prvostopenjski organ, dopolnil. Vendar iz naknadno predloženega potrdila o sprejemu dela v objavo izhaja, da je bilo tožnikovo delo ..., ovrednoteno s 6 točkami, sprejeto v objavo šele po datumu oddaje vloge, to je 2. 2. 2020. Tudi v prošnji z dne 23. 12. 2019 je tožnik navedel, da navedeni članek še ni sprejet v objavo in da še čaka odgovor uredništva. Merila v 41. členu glede upoštevanja del določajo, da se v postopku izvolitve v naziv v bibliografiji upoštevajo dela kandidata, ki so relevantna za področje habilitacije, in so izvedena in objavljena oz. sprejeta v objavo do datuma oddaje vloge. Zato tožnik ne izpolnjuje posebnih količinskih pogojev za ponovno izvolitev v naziv izredni profesor iz 63. člena Meril. Ne dosega v točkovniku navedenih 14,5 točk, temveč le 8,5 točke iz znanstvene dejavnosti, s tem pa ne dosega minimalnega pogoja najmanj 9 točk iz znanstvene dejavnosti. Dejstva prvostopenjskega organa, ki se nanašajo na izpolnjevanje navedenega količinskega pogoja iz 63. člena Meril, so bila ob nepravilni uporabi 41. člena Meril tako nepopolno ugotovljena. Zato je drugostopenjski organ po pooblastilu iz tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) s svojimi razlogi nadomestil njegove razloge. Ker je bilo treba po oceni drugostopenjskega organa pritožbo tožnika že iz navedenega razloga zavrniti, se ta ni opredelil do ostalih tožnikovih pritožbenih navedb. Če namreč tožnik ne dosega niti minimalnih posebnih količinskih pogojev, njegovi vlogi ni mogoče ugoditi.

Bistvene tožbene trditve

8.Tožnik vlaga tožbo iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka in zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (160. člen Statuta UL v zvezi s 27. členom Meril, v povezavi s 1., 2. in 3. točko prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

9.Uvodoma povzame vsebino izpodbijanega sklepa in odločbe pritožbenega organa. Meni, da je odločitev obeh napačna, ter da izpolnjuje vse pogoje za ponovno izvolitev v naziv. Zaključek drugostopenjskega organa, da gre za prepozno dokazilo oz. da je bilo delo sprejeto v objavo šele po datumu oddaje vloge, je nepravilen. Spregleda namreč, da je bil s strani HK ... pozvan na dopolnitev svoje vloge, da jo je v postavljenem roku, tj. 7. 2. 2020 dopolnil in priložil potrdilo z dne 2. 2. 2020 o sprejemu dela v objavo. Opozarja, da drugi odstavek v zvezi s prvim odstavkom 67. člena ZUP določa, da če stranka po pozivu na dopolnitev nepopolne vloge pomanjkljivosti odpravi v roku, se šteje, da je bila vloga vložena takrat, ko je bila vložena vloga, s katero so pomanjkljivosti odpravljene. Torej se šteje, da je bila njegova vloga vložena 7. 2. 2020, ko so bile odpravljene vse pomanjkljivosti, do tega dne pa je bilo v objavo sprejeto tudi njegovo delo ..., ki je ovrednoteno s 6 točkami. Ob takšni pravilni presoji bi tudi drugostopenjski organ prišel do zaključka, da dosega v točkovniku navedenih 14,5 točk iz znanstvene dejavnosti in zato v celoti izpolnjuje tovrstne minimalne količinske pogoje. Drugostopenjski organ je tako napačno uporabil materialno pravo kot nepravilno ugotovil dejansko stanje.

10.Storjene so bile tudi bistvene kršitve pravil postopka. Do drugačne utemeljitve od utemeljitve prvostopenjskega organa (ki je pravilno štel, da izpolnjuje vse količinske pogoje) se ni imel možnost izreči. Tudi do disciplinskega postopka pred UL, ki ga je prvostopenjski organ obravnaval na seji senata, se ni mogel izreči. O tem ni bil obveščen, čeprav je predmetni postopek predstavljal enega odločilnih razlogov izpodbijanega sklepa. S tem mu je bilo kršeno načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP oz. onemogočena pravica do izjave in do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave. Opisano predstavlja bistveno kršitev pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Ker je neutemeljeno izostala vsebinska presoja njegovih pritožbenih razlogov, je obrazložitev drugostopenjskega organa ter s tem izpodbijanega sklepa pomanjkljiva do te mere, da se ju ne da preizkusiti. To predstavlja bistveno kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

11.Tožnik v nadaljevanju še konkretizirano obširno izpodbija prvostopenjski sklep glede razlogov, da ne izpolnjuje pogoja pedagoške usposobljenosti. Sodišču primarno predlaga, da njegovi tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi ter samo odloči o zadevi na način, da njegovi prošnji za ponovno izvolitev v naziv izredni profesor za ... ugodi. Podredno predlaga, da sodišče njegovi tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženki v ponovno odločanje. V obeh primerih od toženke zahteva povrnitev stroškov predmetnega postopka.

Bistvene trditve odgovora na tožbo

12.Toženka je predlagala zavrnitev tožbe. Menila je, da je ta pomanjkljiva. Tožnik je tožbo vložil proti Univerzi v Ljubljani, ... (v nadaljevanju UL ...), ki je članica UL. To pomeni, da tožba ni bila vložena proti pravi osebi, saj peti odstavek 17. člena ZUS-1 določa, da je toženec država, lokalna skupnost oziroma druga pravna oseba, ki je izdala upravni akt, s katerim je bil postopek odločanja končan. Tožbo je zato treba vrniti tožniku v popravo. Če je kljub pozivu ne bo popravil, naj jo sodišče zavrže.

13.Prvostopenjski sklep in drugostopenjska odločba vsebujeta vse potrebne razloge o poteku postopka in odločanju o ponovni izvolitvi tožnika v zaprošeni naziv. Za habilitacijski postopek ne veljajo določbe ZUP (kot zavaja tožnik), ker ne gre za upravni postopek. Uporabe (tudi subsidiarne ali smiselne) v habilitacijskih postopkih ne predpisujeta ne ZViS ne Statut UL. Po sodni praksi Vrhovnega sodišča RS (sodba X Ips 131/2017) je v celoti izključena uporaba ZUP, razen če bi na podlagi lastne odločitve uporabo njegovih pravil sprejela univerza sama z določitvijo v svojem statutu. V danem primeru Statut UL takega določila o uporabi ZUP ne vsebuje. Tožbeni konstrukt habilitacijskega postopka kot upravnega postopka je zato pravno povsem zgrešen in nesmiseln, enako velja tudi za vse tožbene navedbe, ki temeljijo na tem konstruktu. Zato se v habilitacijskem postopku tudi ne uporabljajo določila ZUP o prostem preudarku, po katerih mora biti odločba izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano. Gre namreč za volilni postopek, volitve pa so odraz avtonomne volje in pravno niso vezane ne na namen ne na okvir diskrecije, saj sicer ne bi bile volitve.

14.Ker v habilitacijskih postopkih po lastni akademski in strokovni presoji odloča izjemno številčen kolegijski organ (Senat UL ... ima 54 senatorjev), odločbe o izvolitvi že po naravi stvari ni mogoče obrazložiti na način iz petega odstavka 214. člena ZUP. Gre namreč za glasovanje, senatorji pa svojih glasov niso dolžni posebej pojasnjevati in utemeljevati. Bistveno je, da so glasovi bili oddani in prešteti, volilni izid pa je znan in dokončen. Izključno to so pravno odločilna dejstva, ki jih tožnik ne izpodbija. Toženka se s tem v povezavi sklicuje na sodbi Vrhovnega sodišča XI Ips 39/2019 in X Ips 131/2017.

15.Toženka nato citira 213. člen Statuta UL in se sklicuje na določila 15. do 32. člena Meril. Po 16. členu Meril mora kandidat, ki ima veljaven naziv in želi biti izvoljen v isti ali drug naziv, ter želi, da se obstoječi naziv šteje za veljavnega do dokončnosti odločitve o vlogi, vložiti vlogo najmanj šest mesecev pred iztekom veljavnega naziva. Če pristojna služba ugotovi, da je predložena vloga ali dokumentacija nepopolna ali neustrezno sestavljena, v skladu z 23. členom Meril pozove kandidata, da najkasneje v 30 dneh odpravi pomanjkljivosti. Na podlagi 41. člena Meril se v postopku izvolitve v naziv upoštevajo kandidatova dela, ki so relevantna za področje habilitacije, in so izvedena in objavljena oziroma sprejeta v objavo do datuma oddaje vloge. Meni, da je glede na specialno ureditev na UL povsem jasno, da se habilitacijski postopek prične že z vložitvijo prošnje za izvolitev v naziv in ne šele tedaj, ko je prošnja popolna oziroma razumljiva. Zaradi tega je v postopkih habilitacije izključena uporaba pravil iz prvega oziroma drugega odstavka 67. člena ZUP o fikciji datuma vložitve dopolnjene vloge. Ker je tožnikov postopek tekel po 16. členu Meril, je moral tožnik že 26. 7. 2019 ob vložitvi vloge izpolnjevati vsa vsebinska merila oziroma pogoje za izvolitev v zaprošeni naziv. S poznejšim vlaganjem novih dokazil tako ni mogel izigravati predpisanih rokov in s premnogimi prošnjami za podaljšanje roka za dopolnitev vloge "raztegovati” ocenjevalnega obdobja preko dejanskega datuma oddaje vloge za izvolitev. Toženka sklene, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za ponovno izvolitev v naziv izrednega profesorja, saj ni izkazal znanstvene usposobljenosti.

16.V nadaljevanju navaja, da je večina tožbenih navedb glede kršitve ocene pedagoške usposobljenosti prepoznih. Tožnik jih v habilitacijskem postopku ni pravočasno uveljavljal, zato jih sodišče sedaj ne sme upoštevati. Tožnik je prekludiran pri izpodbijanju pravilnosti mnenja Študentskega sveta ... Z negativnim mnenjem je bil seznanjen med postopkom na prvi stopnji, vendar se nanj kljub izrecnemu pozivu ... ni odzval. Poleg tega izpodbijana odločba zaradi drugačne obrazložitve na drugi stopnji ne temelji več na negativnem mnenju Študentskega sveta in so zato tožbene navedbe v tem delu povsem odveč in nepotrebne - enako kot vsi očitki v zvezi z disciplinskim postopkom.

17.Toženka še meni, da pravica tožnika do izjavljanja v postopku ni bila kršena. Seznanjen je bil z vsem relevantnim procesnim gradivom, na podlagi katerega je tekel volilni postopek, v katerem so senatorji zavrnili njegovo vlogo za izvolitev oziroma pritožbo. Sicer pa tožnik niti ne zna pojasniti, v čem bi njegova izjava v pritožbenem postopku glede drugačnega pravnega stališča Senata UL o točkovanju njegove bibliografije lahko vplivala na končni izid postopka habilitacije. Tedaj je bil postopek na prvi stopnji že zaključen in tožnik zato svoje vloge ni več mogel dopolnjevati. Tožnik niti v tožbi ne navaja nobenih takšnih dejstev, ki bi mu bila v korist in bi pripeljala do drugačne materialnopravne odločitve. Kršene mu niso bile nobene ustavne pravice.

Bistvene trditve v pripravljalnih vlogah strank

18.V obsežni prvi pripravljalni vlogi je tožnik v bistvenem ponovil tožbene navedbe in dodatno utemeljeval svoje argumente glede nezakonitosti izpodbijanega sklepa.

19.Glede očitka o napačno toženi stranki je navedel, da je na naslovni strani tožbe kot toženko navedel "Univerza v Ljubljani, ... fakulteta ...”. Iz vsebine upravnega spora je povsem jasno, da izpodbija odločbo fakultete v zvezi z odločbo univerze in je v skladu z že ustaljeno sodno prakso naslovno sodišče pravilno štelo, da je bila z navedbo "Univerza v Ljubljani ...", toženka pravilno navedena. Iz previdnosti in v izogib nadaljnjim nejasnostim je ime toženke popravil, da se glasi: Univerza v Ljubljani, ..., torej je toženka UL, izpodbija pa se odločba UL ... v zvezi z odločbo UL.

20.Opozoril je še, da je v Merilih toženke smiselna uporaba določb ZUP tudi v habilitacijskih postopkih izrecno predpisana. Tako je v drugem odstavku 11. člena Meril (tako v sedaj veljavnih kot tudi tistih, ki so veljala v času odločanja o tožnikovi vlogi) jasno določeno, da se "vpostopku izvolitve v naziv poleg določil teh Meril uporabljajo določila Statuta UL in smiselno tudi določila Zakona o splošnem upravnem postopku". Zato ni nobenega razloga, da v habilitacijskem postopku ne morejo veljati določbe drugega in tretjega odstavka 67. člena ZUP.

21.Tudi toženka je v prvi pripravljalni vlogi v bistvenem vztrajala in podrobneje obrazložila svoja stališča iz odgovora na tožbo. Menila je, da je tožnik subjektivno spremenil tožbo in je temu nasprotovala. V skladu s 187. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) tožnik lahko spremeni tožbo tako, da toži namesto prvotne tožene stranke koga drugega, vendar le ob izrecni privolitvi prvotne in nove tožene stranke. UL ... in UL izjavljata, da ne privolita v subjektivno spremembo tožbe. Sodišče zato spremembe tožbe ne sme dovoliti in mora odločiti o tožbi, vloženi proti UL ...

22.Toženka je povzela tudi odločitev naslovnega sodišča v zadevi I U 706/2019 in citirala del obrazložitve, v kateri se je to sklicevalo na sklep Vrhovnega sodišča X Ips 39/2019. Ta se po mnenju toženke nanaša na povsem primerljivo zadevo, v kateri je Vrhovno sodišče navedlo, da je v tem postopku v celoti izključena uporaba ZUP, razen če bi kaj takega sprejela univerza sama v svojih lastnih pravilih. V postopku izvolitve v naziv ni možna smiselna uporaba drugega in tretjega odstavka 67. člena ZUP na način, kot želi tožnik podaljšati ocenjevalno obdobje preko vseh razumnih meja. Merila vsebujejo v 41. členu zelo jasno specialno določilo, po katerem se v postopku izvolitve v naziv upoštevajo kandidatova dela, ki so relevantna za področje habilitacije, in so izvedena in objavljena oziroma sprejeta v objavo do datuma oddaje vloge.

23.Tožnik je v drugi pripravljalni vlogi opozoril, da sodba tega sodišča I U 706/2019, ki jo citira toženka, skupaj z zadevama Vrhovnega sodišča X Ips 131/2017 in X Ips 39/2019 utrjuje njegove navedbe o smiselni uporabi ZUP v postopkih imenovanja v naziv. Glede na to, da je toženka smiselno uporabo pravil ZUP v postopkih izvolitve v naziv izrecno določila v 11. členu Meril, vsakršen dvom o smiselni uporabi pravil ZUP v predmetni zadevi odpade. Posledično in iz že pojasnjenih razlogov pa kljub določbi 41. člena Meril ni nobenega razloga, da to ne bi veljalo tudi za smiselno uporabo pravil 67. člena ZUP. Nenazadnje je v skladu z njimi ravnal tudi prvostopenjski organ, ki ga je pozval na dopolnitev vloge in dopolnjeno vlogo štel za pravočasno, vključno s pravočasnim izpolnjevanjem vseh pogojev. Opozori tudi na sodbo tega sodišča I U 832/2016 z 20. 4. 2017. Iz te izhaja, da bi moral biti seznanjen z drugačnim stališčem drugostopenjskega organa o tem, da je bilo njegovo delo, sprejeto v objavo, prepozno. Gre za stališče, ki se razlikuje od videnja prvostopenjskega organa.

Dokazni postopek

24.Sodišče je v dokaznem postopku pogledalo in prebralo upravni spis toženke, ki se nanaša na zadevo, v sodnem spisu pa listine tožnika v prilogah A 1 - A 4 ter listine toženke v prilogah B 1 - B 4. Kot nepotrebno je zavrnilo zaslišanje tožnika, kar bo še obrazložilo.

25.Tožnik je na naroku še predlagal, da naj sodišče pozove toženko k predložitvi vseh zapisnikov oziroma odločitev senata UL, iz katerih je razvidno, da je senat UL v pritožbenem postopku obravnavala postopke za imenovanje ali ponovno imenovanje v naziv redni in izredni profesor, docent in asistent UL ... in v katerih je UL ... kandidatom podaljšala rok za dopolnitev vloge glede izpolnjevanja pogojev za izvolitev ali ponovno izvolitev v naziv, ker iz bibliografije ni bilo razvidno, ali kandidat izpolnjuje pogoje za izvolitev ali ponovno izvolitev v naziv, kandidat pa je v podaljšanem roku predložil dokazila o delih, ki so bila objavljena oziroma sprejeta v objavo po datumu oddaje vloge. Prav tako naj jo pozove k predložitvi vseh zapisnikov oziroma odločitev senata UL, iz katerih so razvidni sklepi, s katerim je senat UL v nasprotju z UL ... odločil, da kandidat v trenutku vložitve vloge ni izpolnjeval pogojev za izvolitev oziroma ponovno izvolitev v naprošeni naziv, in da so bila v podaljšanem roku predložena dokazila o objavljenih delih oziroma delih sprejetih v objavo po datumu oddaje vloge, upoštevaje 41. člen Meril, prepozna.

26.Tožnik je v zvezi s temi dokaznimi predlogi trdil, da so navedeni podatki ključni glede njegove pravice do enakega varstva pravic po Ustavi, oziroma posledično izkaza, da je bil v postopku ponovne izvolitve v naziv izredni profesor diskriminiran. Stališče o prepozni prijavi članka v smislu izpolnjevanja Meril je bilo zavzeto šele na senatu UL, to je na drugi stopnji upravnega odločanja. Glede tega ni imel možnosti izjave in je bilo razlogovanje drugostopenjske odločbe zanj popolno presenečenje.

27.Sodišče je tudi ta dokazni predlog zavrnilo. Razloge za zavrnitev dokazov bo pojasnilo v nadaljevanju.

Presoja sodišča

28.Tožba je utemeljena.

29.Po oceni sodišča je v zadevi ključno vprašanje, ali so bile tožniku v postopku kršene procesne garancije, prvenstveno glede pravice do izjave in pravice do obrazloženosti odločbe. Kot je poudarilo Vrhovno sodišče v sodbi X Ips 131/2017, na katero se sklicuje toženka, je upravni spor v postopku odločanja o prošnji kandidata za izvolitev v naziv, namenjen zgolj varstvu procesnih pravic kandidata. Toženka ima tako prav, da je vsebinsko odločanje o napredovanju v naziv v njeni avtonomiji. To pa ne pomeni, da ni dolžna spoštovati osnovnih postopkovnih jamstev, ki jih zagotavlja Ustava.

30.Uvodoma sodišče pojasnjuje, da navedbe toženke o napačno toženi stranki niso utemeljene. Tožnik je v tožbi toženko označil kot "Univerza v Ljubljani, ... fakulteta". Odgovor na vprašanje, kdo je tožena stranka v predmetni zadevi, daje peti odstavek 17. člena ZUS-1. Ta določa, da je toženec država, lokalna skupnost oziroma druga pravna oseba, ki je izdala upravni akt, s katerim je postopek odločanja končan. V konkretnem primeru je upravni akt, s katerim je bil postopek odločanja končan, izdala UL. Zato je sodišče tudi v skladu z ustaljeno sodno prakso štelo, da je toženka v konkretnem primeru UL. Tožnik je v prvi pripravljalni vlogi tudi izrecno navedel kot toženko le "Univerza v Ljubljani."⁴ Zato tudi ne gre za subjektivno spremembo tožbe. Tožnik je od vsega začetka tožil isto (pravo) stranko.

31.V 11. členu Meril je izrecno določeno, da se vpostopku izvolitve v naziv, poleg določil teh Meril uporabljajo določila Statuta UL in smiselno tudi določila ZUP. Ob (pre)ozki razlagi odločitve Vrhovnega sodišča v zadevi X Ips 131/2017, se toženka smiselno zavzema, da bi pravila ZUP veljala le, če bi tako določal Statut UL (ki takega določila nima⁵ ). A brez tehtnih razlogov, ki jih sodišče ne najde, zaradi tega 11. členu Meril v delu, ki določa smiselno uporabo določil ZUP, ne gre odvzeti pravne veljave. Tudi Merila je izdala UL. Tako se v danem primeru za tožnikov postopek smiselno uporabljajo pravila ZUP. Če bi namreč pravila ZUP izključili tudi v procesnih situacijah, ki jih Merila ne urejajo, bi to dejansko pomenilo izničenje zapisane določbe o njihovi smiselni uporabi. Kot je pojasnilo Vrhovno sodišče, smiselna uporaba določb pomeni okoliščinam konkretnega primera prilagojeno uporabo teh določb, ki kar najbolj ustreza naravi in namenu ter posebnostim posameznega instituta in področja, na katerem se uporablja.⁶

32.Toženka se glede pravočasnosti tožnikove prošnje⁷ neutemeljeno sklicuje na 16. člen Meril. Ta kandidatu, ki ima veljaven naziv in želi biti izvoljen v isti ali drug naziv, ter želi, da se obstoječi naziv šteje za veljavnega do dokončnosti odločitve o prošnji, nalaga, da mora prošnjo vložiti najmanj 6 mesecev pred iztekom veljavnega naziva. Da bi tožnik slednji rok zamudil, mu v postopku ni bilo očitano.

33.Odgovora na vprašanje, kdaj se šteje prošnja za vloženo, ne daje niti 23. člen Meril. Ta določa le, da pristojna strokovna služba članice UL pozove kandidata, ki je vložil nepopolno prošnjo, da najkasneje v 30 dneh odpravi njene pomanjkljivosti. Določa tudi sakcijo, če kandidat prošnje ne dopolni oz. ne zaprosi za podaljšanje roka, to je njeno zavrženje. O tem, kdaj je prošnja vložena, oz. se šteje za vloženo, citirani člen tako ne govori (enako pozivno dolžnost ima HK po 28. členu Meril, ta člen pa za pasivnost kandidata prav tako določa sankcijo zavrženja prošnje). Sodišče zato ne more zaključiti, da bi citirani določbi Meril predstavljali specialni določbi glede trenutka vložitve prošnje za izvolitev v naziv oz. sploh urejali to vprašanje. Tudi 213. člen Statuta, ki govori o tem, da se postopek za izvolitev začne na pisno prošnjo kandidata, ne določa trenutka vložitve (popolne) prošnje. Določa le, da gre za predlagalni postopek (ne po uradni dolžnosti) in način vložitve prošnje, ki mora torej biti v pisni obliki.⁸

34.Tožnik se glede vložitve prošnje tako utemeljeno sklicuje na 67. člen ZUP. Ta v prvem odstavku določa, da če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči in organu nalaga, da mora od stranke zahtevati odpravo pomanjkljivosti v določenem roku. V skladu z drugim odstavkom istega člena pa velja, da če stranka pomanjkljivosti odpravi v roku, se šteje, da je vloga vložena takrat, ko je bila vložena vloga, s katero so pomanjkljivosti odpravljene.

35.Med strankama ni sporno, da je tožnik po pozivu prvostopenjskega organa vlogo dopolnil oz. vložil popolno vlogo 7. 2. 2020. Tudi ne, da je bilo tožnikovo delo ... objavljeno 2. 2. 2020. Zato je pravilen zaključek prvostopenjskega organa, da je bilo tožnikova tožnikovo delo, relevantno za področje habilitacije, sprejeto v objavo do datuma oddaje (popolne) vloge,⁹ s čimer je tožnik izpolnil pogoj iz 41. člena Meril.

36.Pri tem ni pomembno, kolikokrat je tožnik prosil za podaljšanje roka. Merila mu to omogočajo in prvostopenjski organ mu je podaljšanje roka odobril. Zato to ne more iti v škodo tožnika. Merila, kot povedano, tudi nimajo posebnih določb, ki bi drugače kot ZUP določala trenutek vložitve prošnje oz. imela posebno določbo o tem, kdaj se šteje vloga za vloženo. Nasprotno, tudi iz prvega odstavka 29. člena Meril bi šlo razbrati, da se kot trenutek vložitve vloge šteje tisti dan, ko je postala prošnja prosilca popolna. Prvi odstavek 29. člena Meril namreč določa, da Habilitacijska komisija univerze odloči o vlogi kandidata v roku dveh mescev od prejema popolne vloge. Sodišče zato ni pridobivalo predlaganih zapisnikov oz. odločitev Senata UL glede pozivov za dopolnitev prošenj oz. odločitev o takih prošnjah na drugi stopnji. Na vprašanje glede podaljševanja roka in pravočasnosti oz. popolnosti vloge (ter s tem pravilne uporabe določbe 41. člena Meril) je lahko odgovorilo ob uporabi smiselnih določb ZUP.

37.Ker je toženka spregledala smiselno uporabo določil ZUP, je napačno štela trenutek oddaje tožnikove prošnje. To pa je vodilo do situacije, da se je v svoji odločbi tudi napačno opredelila le do tega, ali tožnik izpolnjuje posebne količinske pogoje za ponovno izvolitev v naziv izredni profesor iz 63. člena Meril.

38.Tožnik zato utemeljeno izpostavlja bistvene kršitve pravil postopka. Vendar ne le pred drugostopenjskim organom, pač pa tudi pred prvostopenjskim. Če je namreč prvostopenjski organ tožniku dal možnost, da se opredeli do mnenja Študentskega sveta, ga ni seznanil s tem, da bo glede njegove pedagoške usposobljenosti v postopku upošteval tudi zgoraj izpostavljeni disciplinski postopek. Štel ga je za pomembno (negativno) okoliščino, na katero je oprl svojo odločitev o neustrezni pedagoški usposobljenosti tožnika. Toženka je sicer v svoji odločbi navedla, da mu je bila dokumentacija glede tega znana iz internega postopka.¹⁰ A sodišče pojasnjuje, da tožniku s tem še ni bila dana možnost, da bi se v konkretnem postopku lahko o izjavil o očitanem disciplinskem postopku in imel glede tega možnost vplivati na odločitev prvostopenjskega organa. S tem mu je prvostopenjski organ odvzel pravico do izjave.

39.Pravica do izjave je eno temeljnih načel upravnega postopka, je neposreden izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku in ga kot takega zagotavlja Ustava v 22. členu. Vsaki stranki mora biti zagotovljena pravica do izjavljanja. V postopku ji mora biti omogočeno, da navaja argumente za svoja stališča, da navaja dejstva in predlaga dokaze, da se izjavi o navedbah nasprotne stranke. Strankam jamči, da se v postopku lahko opredelijo do vseh vprašanj, pomembnih za odločitev, ter da branijo svoje pravice in interese. Pravica do izjave temelji na spoštovanju človekove osebnosti in dostojanstva (34. člen Ustave).¹¹ Po določbi tretjega odstavka 9. člena ZUP, ki to pravico ureja na zakonski ravni, organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom (kar ni dani primer).

40.Po določbi tretjega odstavka 27. člena ZUS-1 je bistvena kršitev določb postopka vselej podana, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa ZUP ali drug zakon, ki ureja postopek izdaje upravnega akta. V skladu s 3. točko drugega odstavka 237. člena ZUP je bistvena kršitev pravil upravnega postopka vselej podana, če stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Prvostopenjski organ jo je torej zagrešil, ker tožnika ni vnaprej seznanil s tem, da bo pri odločitvi upošteval tudi okoliščine disciplinskega postopka.

41.Te pomanjkljivosti drugostopenjski organ ni odpravil. Toženka, kot pojasnjeno, zaradi napačnega izhodišča glede datuma vložitve prošnje, in s tem izpolnjevanja pogojev ob vložitvi, ni presojala tožnikovih pritožbenih navedb glede izpolnjevanja pedagoške usposobljenosti, ki je ključna za odločitev o njegovem napredovanju v naziv. Tako je izostala presoja tožnikovih pritožbenih navedb glede mnenja Študentskega sveta¹² in glede disciplinskega postopka. Organ druge stopnje mora namreč presoditi vse pravno relevantne pritožbene navedbe in se do njih izrecno opredeliti (pojasniti, katere šteje za utemeljene in katerih ne).¹³ Ker odločba toženke o slednjih dejstvih sploh nima obrazložitve (214. člen ZUP), se je ne da preizkusiti. Tožniku s tem ni bila dana možnost učinkovitega pravnega varstva,¹⁴ ki ga prav tako varuje 22. člen Ustave. Tudi toženka je s tem zagrešila absolutno bistveno kršitev pravil postopka. Kot pravilno navaja tožnik, gre za kršitev iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

42.Ni sporno, da toženka pred izdajo svoje odločbe tožnika ni seznanila s pravnim stališčem glede nepopolnosti prošnje, ki je bilo nasprotno postopanju oz. stališču, kot ga je zavzel prvostopenjski organ. Odločitev toženke kot drugostopenjskega organa zato za tožnika predstavlja tudi odločitev "presenečenja". Kar je namreč Ustavno sodišče obrazložilo v odločbi Up-765/13 z dne 3. 12. 2015 za sodbo presenečenja¹⁵ , velja smiselno tudi za konkretno odločitev toženke.

43.Po presoji ustavnega sodišča je o sodbi presenečenja mogoče govoriti, kadar sodišče uporabi pravno podlago, na katero se nobena od strank oziroma nobeno od nižjih sodišč v postopku ni sklicevala oziroma sklicevalo, zato strankama ni mogoče očitati, da bi ob potrebni skrbnosti z uporabo te pravne podlage mogli in morali računati.

44.V konkretni primeru toženka sama izpostavlja, da je tožnik v vlogi z dne 23. 12. 2019 izrecno navedel, da njegov članek še ni bil sprejet v obravnavo. To očitno za prvostopenjski organ ni predstavljalo posebne okoliščine. Iz obrazložitve sklepa z dne 8. 1. 2020, s katerim je dekan fakultete tožniku rok za dopolnitev vloge (nazadnje) podaljšal do 7. 2. 2020, izhaja, da je bilo tožniku ugodeno zato, ker je prošnjo utemeljil z dejstvom, da še čaka na odgovor uredništva revije Analiza glede članka, ki ga predlaga v objavo.¹⁶ Toženka mu je nato v pritožbenem postopku dala možnost vpogleda v spis oz. v dokumentacijo, ni pa ga seznanila s svojim pravnim pogledom na zadevo. Ob takem stanju stvari tožnik utemeljeno ni mogel pričakovati, da bo njegova prošnja v pritožbenem postopku zavrnjena zaradi domnevno prepozno objavljenega članka. Ker ga toženka glede tega ni seznanila, je zagrešila nedopusten poseg v njegovo pravico do izjave (absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP).

45.Tudi, če sodišče odmisli uporabo določb ZUP, je bila ob slednjem postopanju toženke tožniku nedvomno kršena pravica do izjave iz 22. člena Ustave. Opisane kršitve narekujejo odpravo izpodbijanega sklepa,¹⁷ zato ga je sodišče odpravilo, zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek (3. točka prvega odstavka in četrti odstavek 64. člena ZUS-1) in se do ostalih tožbenih navedb ni opredeljevalo. Na katera procesna jamstva mora pristojni organ paziti v ponovnem postopku, je razvidno iz gornje obrazložitve.

46.Ker je bilo treba izpodbijani sklep odpraviti že iz navedenih razlogov, je sodišče kot nepotrebno zavrnilo tudi zaslišanje tožnika.

47.V zadevi ni samo odločilo. Ponovno opozarja, da je Vrhovno sodišče že v sklepu X Ips 39/2019 z dne 27. 5. 2020 pojasnilo, da je odločitev o izvolitvi v naziv po vsebini predmet avtonomne strokovne presoje pristojnih organov univerze. Zato je tudi vprašanje vsebine obsega njene utemeljitve oziroma obrazložitve izraz navedenega avtonomnega strokovnega vrednotenja, česar sodišče ne more ocenjevati, saj bi s tem stopilo na polje presoje tiste vsebine, ki mu je po Ustavi odtegnjena. Pravna dolžnost obrazložitve oblastvenih odločitev kot izraz spoštovanja pravice iz 22. člena Ustave se namreč ne po svoji vsebini ne po svoji funkciji ne razteza na avtonomne, strokovne odločitve univerze in visokošolskih zavodov, v katerih se ne odloča o pravicah ali obveznostih strank. Univerza je obrazložitev dolžna podati le glede uresničevanja procesnih pravic kandidata, torej le s predstavitvijo poteka postopka in utemeljitvijo, ki omogoča preizkus, ali je odločanje potekalo v predpisanih okvirjih. Preizkus sodišča prve stopnje preko teh okvirov ne more in ne sme posegati. V nasprotnem primeru bi nedopustno poseglo v ustavno (58. člen Ustave) in zakonsko (po ZVis) zagotovljeno avtonomijo univerzitetnih organov.

Stroški

48.Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem se, če je sodišče tožbi ugodilo in v upravnem sporu izpodbijani akt odpravilo, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnave zadeve v upravnem sporu, prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Ker je bila zadeva rešena na glavni obravnavi, tožnik pa je v postopku imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 385,00 EUR (četrti odstavek 3. člena navedenega pravilnika). Skupaj z 22 % DDV ti znašajo 469,70 EUR. Prisojeni znesek stroškov mora toženka tožniku povrniti v roku 15 dni od prejema te sodbe (313. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Od poteka tako določenega roka za izpolnitev obveznosti dalje, tečejo od tega zneska tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

------------------------------- 1 Uradni list RS, št. 32/12. 2 Uradni list RS, št. 4/2017. 3 Uradno prečiščeno besedilo št. 2 z dne 17. 9. 2019. 4 Primerjaj sodbe tega sodišča I U 1605/2015 z dne 9. 11. 2016 in I U 86/2015 s 7. 6. 2016, I U 200/2016-20 s 7. 6. 2016. 5 Takega določila nimajo niti Pravila ... fakultete v Ljubljani. 6 Sodba U 2/2019-14 z dne 12. 6. 2019. 7 Statut UL uporablja izraz "prošnja", Merila pa "vloga". Sodišče zaradi jasnosti uporablja izraz "prošnja". 8 Ta določa: (1) Postopek za izvolitev v naziv visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca in visokošolskega sodelavca se začne na prošnjo kandidata za izvolitev v naziv. (2) Kandidat mora vložiti pisno prošnjo na članici, ki goji področje, za katero se želi habilitirati. Prošnji mora priložiti življenjepis in bibliografijo. 9 Zato je prvostopenjski organ v izreku izpodbijanega sklepa navedel napačen datum, to je datum vložitve nepopolne vloge - 26. 9. 2019 (a tudi tu je prišlo do očitne pisne pomote, saj je pravi datum 26. 7. 2019). Pravilno bi moral zapisati, da je bila vloga vložena 7. 2. 2020. 10 Kot izhaja iz odločbe toženke, je tožnik nato v pritožbenem postopku vpogledal v spis, vendar je opozoril, da dokumentacija ne vsebuje gradiva, ki se nanaša na disciplinski postopek. 11 Primerjaj članek doc. dr. Etelke Korpič Horvat, Pravosodni bilten (PB), št. 2/2019 str. 45. Avtorica izpostavi, da po doktrini ustavnega sodišča določba 22. člena ustave vsebuje več vidikov varstva človekovih pravic, predvsem jamstvo pravice do izjave, kontradiktornega postopka, obrazložene sodne odločbe, nearbitrarne odločitve, prepoved samovoljnega odstopa od ustaljene sodne prakse, enakopravnosti strank v postopku in druge. 12 Toženka trdi, da je bil tožnik glede tega mnenja v pritožbenem postopku prekludiran, a bi se morala tudi o tem izjaviti v svoji odločbi. 13 Primerjaj Androjna V., Kerševan E., Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 521. 14 Primerjaj Komentar zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d. o. o., Ljubljana 2020, 2. knjiga, str. 443, 1. točka. 15 Tč. 16 obrazložitve. 16 Kar bi lahko kazalo, da je pri obravnavi "dopolnjenih” prošenj šlo za ustaljeno prakso prvostopenjskega organa, kot je trdil tožnik smiselno že v prvi pripravljani vlogi in izrecno na naroku. Če bi prvostopenjski organ, kot zapiše tožnik v prvi pripravljalni vlogi, menil, da gre za neodpravljivo pomanjkljivost, ga k dopolnitvi ne bi niti pozival. Toženka slednjih navedb iz pripravljalne vloge ni prerekala. 17 Postopek pred prvostopenjskim organom in pred toženko se šteje kot celota.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o visokem šolstvu (1993) - ZVis - člen 56 Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 9

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.