Jedro

Tožba je bila toženi stranki v odgovor vročena po tem, ko je bilo pooblastilo direktorja že izbrisano iz sodnega registra. Zato odrejeni pripor zoper direktorja ni vplival na možnost zakonitega zastopnika tožene stranke, da odgovori na tožbo. Zakonita zastopnica tožene stranke je bila v tistem času tudi direktorica, ki je podpisala predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Ker je tožena stranka predlagala vrnitev v prejšnje stanje iz očitno neupravičenega razloga, njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje.

Zoper takšen sklep se tožena stranka pritožuje zaradi „zmotno ugotovljenega materialnega stanja“. Sklicuje se na navedbe iz pritožbe in predloga za vrnitev v prejšnje stanje ter navaja, da je bila tudi odgovorna oseba A.A. v obdobju od 23. 11. 2013 do 20. 1. 2014 v priporu in da je prišlo do zmotnega opisa v pritožbenem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje z dne 18. 2. 2014. Odgovorni osebi tožene stranke sta bili tako v navedenem obdobju nesposobni odgovoriti na tožbo, zato je predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljen. Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ter toženi stranki omogoči, da poda odgovor na tožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo, ne da bi poprej razpisalo narok. V skladu z drugim odstavkom 120. člena ZPP sodišče po prejemu dopustnega predloga za vrnitev v prejšnje stanje razpiše narok, razen če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana, ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga. Glede na to, da je tožena stranka predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljila s tem, da tožena stranka ni mogla odgovoriti na tožbo, ker je bil zoper njenega direktorja B.B. 23. 11. 2013 odrejen pripor, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je vrnitev v prejšnje stanje predlagala iz očitno neupravičenega razloga. Tožba je bila toženi stranki v odgovor vročena 16. 12. 2013, pooblastilo direktorja B.B. pa je bilo iz sodnega registra izbrisano že 10. 12. 2013. Navedeno pomeni, da odrejen pripor zoper B.B. ni vplival na možnost zakonitega zastopnika tožene stranke, da odgovori na tožbo. Zakonita zastopnica tožene stranke je v tistem času bila tudi direktorica A.A., ki je podpisala predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Tožena stranka v pritožbi sicer navaja, da je bila tudi A.A. v času od 23. 11. 2013 do 20. 1. 2014 v priporu. Vendar tožena stranka ne navaja, zakaj te navedbe ni mogla podati že v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Tudi v primeru pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje je glede na določbo prvega odstavka 366. člena ZPP potrebno smiselno uporabiti določbo prvega odstavka 337. člena ZPP. Navedeno pomeni, da bi tožena stranka v pritožbi smela navajati nova dejstva le v primeru, če bi izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti že v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Tožena stranka v pritožbi ne navaja, da brez svoje krivde ni mogla že prej (v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje) podati navedbe, da je bila tudi direktorica A.A. v spornem obdobju v priporu, zato te pritožbene navedbe ni možno upoštevati.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da s pritožbo uveljavljeni razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti.