Jedro

Mnenje invalidske komisije prve in druge stopnje, ki sta izvedenska organa Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (torej ene od strank v postopku), ne predstavlja izvedenskega mnenja v skladu z določbami ZPP, saj ima tak značaj lahko le izvedensko mnenje izvedenca, ki ga v postopku določi razpravljajoče sodišče. Izvid in mnenje invalidske komisije predstavlja javno listino.

Ker se podatki oziroma mnenja invalidskih komisij niso razhajala z ostalimi medicinskimi izvidi, je sodišče utemeljeno zavrnilo dodatni dokazni predlog za postavitev sodnega izvedenca in se je lahko oprlo tudi na izvide in mnenja invalidskih komisij.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbena zahtevka tožnika za odpravo dokončne odločbe tožene stranke z dne 9.10.2002 o razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti in za razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti. Sodišče je na podlagi listinske dokumentacije v sodnem in upravnem spisu, zaslišanja tožnika in na podlagi dopolnilnega izvedenskega mnenja invalidske komisije II. stopnje ugotovilo, da pri tožniku ni podana popolna izguba delovnih zmožnosti. Zaradi bolezni pri njem obstaja III. kategorija invalidnosti od 27.3.2002 dalje. Za svoje delo strojnika gradbene mehanizacije ni več zmožen, je pa s polnim delovnim časom zmožen opravljati drugo fizično lažje delo z določenimi omejitvami. Sodišče ni postavilo sodnega izvedenca, ker tožnik na dopolnilno mnenje invalidske komisije pri toženi stranki ni podal pripomb, v pavšalnem predlogu za postavitev izvedenca pa ni navedeno, za razjasnitev katerega dejstva bi bila izvedba tega dokaza potreba oziroma ni navedel česa invalidska komisija ni upoštevala ali kaj je napačno ugotovila.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve stopnje. Zgolj zato, ker je mnenje o tožnikovi delazmožnosti podala invalidska komisija, ni mogoče govoriti o pristranskem mnenju, če niso navedeni konkretni razlogi, ki vzbujajo dvom v objektivnost podanega mnenja.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je glavni razlog za nepravilnost izpodbijane sodbe v napačnem izvedenskem mnenju invalidske komisije II. stopnje, ki je interni organ tožene stranke. Komisija bi morala svoje mnenje opreti na celotno medicinsko dokumentacijo, ki jo je tožnik predložil, zato odločba tožene stranke z dne 9.10.2002 temelji na nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju. Sodišče je neupravičeno zavrnilo predlog za postavitev neodvisnega izvedenca medicinske stroke, s čimer je storjena bistvena kršitev določb ZPP in so napačno uporabljeni materialni predpisi.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

Revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka se nanaša na postopanje sodišča prve stopnje, ki ni ugodilo tožnikovemu predlogu za določitev izvedenca medicinske stroke in na odločitev pritožbenega sodišča, ki je tožnikovo pritožbo zoper takšno ravnanje zavrnilo kot neutemeljeno. Te kršitve, če bi jih sodišče res zagrešilo, bi lahko predstavljale bistvene kršitve določb pravdnega postopka relativnega značaja po prvem odstavku 339. člena ZPP (v zvezi z drugim odstavkom 287. člena in 243. členom ZPP) v postopku pred sodiščem prve stopnje, ki jih je tožnik uveljavljal tudi v pritožbi. Če bi bile njegove pritožbene navedbe utemeljene, drugostopenjsko sodišče pa kršitev ne bi odpravilo, bi s tem samo zagrešilo te kršitve, kar bi predstavljalo upošteven revizijski razlog po 2. točki prvega odstavka 370. člena ZPP.

O tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, odloča sodišče (drugi odstavek 213. člena ZPP), ki s sklepom odredi tudi izvedbo dokazov (prvi odstavek 287. člena ZPP). Sodišče lahko predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločbo, zavrne in v sklepu navede, zakaj jih je zavrnilo (drugi odstavek 287. člena ZPP). Iz navedenih določb izhaja, da je sodišče (in ne stranke) tisto, ki odloča o izvedbi posameznih dokazov. Pri tej presoji sicer ni povsem svobodno (ne gre za diskrecijsko pravico sodišča), saj lahko zavrne le dokaze, za katere misli, da v konkretni zadevi niso pomembni za odločbo, pri čemer mora tudi pojasniti razlog za takšno zavrnitev.

Nižji sodišči sta svoje stališče o nepotrebnosti predlaganega dokaza zadovoljivo pojasnili in pri tem izhajali iz zdravstvene in druge dokumentacije v spisu, mnenj invalidskih komisij prve in druge stopnje ter zaslišanja tožnika na obravnavi. Zavrnitev predlaganega dokaza temelji na zlasti na tem, da je bil tožnik pred invalidsko komisijo osebno pregledan, da je bila invalidska komisija glede na zdravstvene težave tožnika ustrezno sestavljena, in da je mnenje jasno in popolno in da ni v neskladju z razpoložljivo medicinsko dokumentacijo. Na drugi strani je v zvezi s takšno presojo sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo predlagani dokaz z izvedencem medicinske stroke, potrebno upoštevati, da se je tožnik skliceval na nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, česar pa ni konkretiziral. V zvezi s tem tudi ni predložil drugačne medicinske dokumentacije. Glede na to kršitev 287. člena in 243. členom ZPP ni podana.

V zvezi z revizijskimi navedbami o pristranskosti mnenj invalidske komisije iz sodbe sodišča prve stopnje ne izhaja, da bi sodišče ti mnenji štelo za mnenji sodnega izvedenca, torej izvedenca, ki ga določi razpravljajoče sodišče. Tudi pritožbeno sodišče tega ni izrecno navedlo. Invalidski komisiji prve in druge stopnje sta v skladu z odločbo 266. člena ZPIZ izvedenska organa zavoda, njuna sestava, delo ter postopek pred izdajo izvedenskega mnenja in pri podaji le-tega pa so določeni v Pravilniku o postopku za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list SRS, št. 47/86).

Za odločanje o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja se uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku, če ni drugače določeno v ZPIZ (prvi odstavek 253. člena ZPIZ). V sodnem postopku - socialnem sporu zoper dokončno odločbo zavoda, postopek poteka po pravilih, ki jih določa Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/2004 - ZDSS-1), ki v primeru, če sam zakon ne določa drugače, napotuje na ZPP (149. člen ZDSS-1). V tem postopku mnenje invalidske komisije prve in druge stopnje, ki sta izvedenska organa zavoda, torej ene od strank v postopku, ne predstavlja izvedenskega mnenja v skladu z določbami 243. do 256. člena ZPP, saj ima tak značaj lahko le izvedensko mnenje izvedenca, ki ga v postopku določi razpravljajoče sodišče. Čeprav izvedenskih mnenj invalidskih komisij ni mogoče šteti za mnenja sodnih izvedencev, mnenja invalidskih komisij niso brez dokazne vrednosti. Ti izvidi in mnenja predstavljajo listinske dokaze. Gre za listine, ki so jih izdali izvedenski organi pri izvrševanju javnega pooblastila, ki jim je poverjeno z zakonom, torej za javne listine (prvi odstavek 224. člena ZPP). Za dejstva, ugotovljeno z javno listino, se domneva, da so resnična, če ni dokazano nasprotno. Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, ali da je sama listina nepravilno sestavljena (tretji odstavek 224. člena ZPP). Ker se v obravnavani zadevi podatki oziroma mnenja invalidskih komisij niso razhajala z ostalimi medicinskimi izvidi, je sodišče prve stopnje pravilno in utemeljeno zavrnilo dodatni dokazni predlog tožnika in se je lahko oprlo tudi na izvide in mnenja invalidskih komisij. S tem ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka.

Nižji sodišči sta glede na ugotovljeno dejansko stanje (ki po tretjem odstavku 370. člena ZPP ne more biti predmet revizije) tudi pravilno uporabili določbe materialnega prava v zvezi z opredelitvijo invalidnosti in zmanjšanja delovne zmožnosti. (27. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Uradni list RS, št. 12/92 in nadalj. - ZPIZ).

Ker zatrjevani revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).