- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSRS Sklep II DoR 141/2022
ECLI:SI:VSRS:2022:II.DOR.141.2022 Civilno-gospodarski oddelek, civilni senat
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Predlog se zavrne.
Izrek
Predlog se zavrne.
Obrazložitev
1. Tožnik je bil poškodovan v prometni nesreči, ki jo je povzročil zavarovanec tožene stranke. Prometna nesreča se je zgodila v Nemčiji, vozili pa sta bili registrirani v različnih državah EU. Ker gre za odškodninski spor z mednarodnim elementom, je bilo v danem primeru uporabljeno nemško pravo. Tožnik je zahteval nepremoženjsko in premoženjsko škodo. Sodišče prve stopnje se je z vsebino tujega prava seznanilo prek spleta ter s strani tožene stranke predloženo sodno prakso.
2. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in sicer, v višini 1.510,00 EUR z zamudnimi obrestmi v višini 5% letno nad temeljno obrestno mero, od 17. 8. 2017 dalje do plačila. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je še o stroških postopka.
3. Pritožbeno sodišče je zavrnilo tožnikovo pritožbo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.
4. Zoper takšno sodbo vlaga predlog za dopustitev revizije tožnik. Dopustitev revizije predlaga glede naslednjih vprašanj: – Ali je sodišče s tem, ko ni po uradni dolžnosti opravilo poizvedb glede vsebine tujega prava (zakonski določb, sodne prakse, itd.) in z njo ni seznanilo pravdnih strank,kršilo 22. člen Ustave RS in storilo bistveno kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku? – Ali predstavlja ravnanje sodišča, ki ni po uradni dolžnosti opravilo poizvedbe glede vsebine tujega prava in z njo ni seznanilo pravdnih strank, zmotno uporabo določbe 12. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku?
5. Predlog ni utemeljen.
6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Vrhovno sodišče je predlog za dopustitev revizije soočilo s sodbama nižjih sodišč in ugotovilo, da v konkretni zadevi predlog tem merilom ne ustreza. Zato je vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).