Jedro

Po presoji Vrhovnega sodišča zagovornikove navedbe glede konkretnega postopka, v katerem mu sodišče naj ne bi zagotovilo časa za pripravo obrambe in v katerem sodišče obdolženki naj ne bi zagotovilo pravnih jamstev iz 29. člena URS, ne predstavljajo okoliščin, ki bi lahko ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti kateregakoli sodnika Okrožnega sodišča v Celju. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so zagovornikove navedbe glede vročanja vabil pričam in ukrepa prisilne privedbe priče v postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju I K 40425/2010, nerazumljive in pavšalne, saj iz navedb v predlogu (na podlagi katerih Vrhovno sodišče presoja utemeljenost predloga za prenos krajevne pristojnosti) ni mogoče ugotoviti, ali gre za okoliščine, ki bi pri razumnem človeku oziroma v očeh javnosti ob razumnem upoštevanju vseh okoliščin obravnavanega primera lahko ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti kateregakoli sodnika tega sodišča kot takega in s tem o zagotavljanju videza nepristranskosti sojenj.

Izrek

Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Pred Okrožnim sodiščem v Celju je v teku kazenski postopek zoper obdolženo A. Š. zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic v sostorilstvu po prvem odstavku 244. člena v zvezi s 25. členom Kazenskega zakonika (KZ).

2. Okrožno sodišče v Celju je dne 30. 5. 2016 prejelo predlog obdolženkinega zagovornika za prenos krajevne pristojnosti, pri čemer je zagovornik v isti vlogi predlagal še izločitev razpravljajoče sodnice C. P. in predsednika Okrožnega sodišča v Celju. V predlogu navaja, da sodišče v obravnavani zadevi zagovorniku ni zagotovilo časa za pripravo obrambe, da je sodišče kršilo obdolženkino pravico do obrambe in da ji ni zagotovilo pravnih jamstev, ki jih zagotavlja 29. člen Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS), kar po oceni zagovornika kaže na pristranskost sodišča. Zagovornik objektivno nezmožnost zagotovitve nepristranskega sojenja pred Okrožnim sodiščem v Celju utemeljuje z navedbami, da je konkretno sodišče v kazenskem postopku I K 40425/2010 na različne načine zagotovilo navzočnost prič v postopku. V nadaljevanju predloga zagovornik navaja procesna dejstva in dogodke v postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju St 67/2007, s katerimi utemeljuje izločitev predsednika Okrožnega sodišča v Celju.

3. Vrhovno sodišče je predlog obdolženkinega zagovornika za prenos krajevne pristojnosti prejelo dne 2. 6. 2016. B.

4. Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Sodišče, ki odloča o prenosu pristojnosti, ugotavlja obstoj teh pogojev le na podlagi predloga upravičenca in njegove utemeljitve.

5. Tehtni razlogi za prenos krajevne pristojnosti so okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena URS oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP).

6. Po presoji Vrhovnega sodišča zagovornikove navedbe glede konkretnega postopka, v katerem mu sodišče naj ne bi zagotovilo časa za pripravo obrambe in v katerem sodišče obdolženki naj ne bi zagotovilo pravnih jamstev iz 29. člena URS, ne predstavljajo okoliščin, ki bi lahko ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti kateregakoli sodnika Okrožnega sodišča v Celju(1). Vrhovno sodišče ugotavlja, da so zagovornikove navedbe glede vročanja vabil pričam in ukrepa prisilne privedbe priče v postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju I K 40425/2010, nerazumljive in pavšalne, saj iz navedb v predlogu (na podlagi katerih Vrhovno sodišče presoja utemeljenost predloga za prenos krajevne pristojnosti) ni mogoče ugotoviti, ali gre za okoliščine, ki bi pri razumnem človeku oziroma v očeh javnosti ob razumnem upoštevanju vseh okoliščin obravnavanega primera lahko ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti kateregakoli sodnika tega sodišča kot takega in s tem o zagotavljanju videza nepristranskosti sojenja(2).

C.

7. Institut prenosa krajevne pristojnosti predstavlja izjemo od splošnega pravila, po katerem je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je bilo kaznivo dejanje storjeno ali poskušano (prvi odstavek 26. člena ZKP). V predlogu navedene okoliščine po oceni Vrhovnega sodišča take izjeme ne upravičujejo, zato je predlog zagovornika za prenos krajevne pristojnosti zavrnilo.

(1) Odločba Ustavnega sodišča Up-799/13-19 z dne 22. 1. 2015. (2) Prav tam.