23. 1. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A. DZU, d. o. o., Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata 9. januarja 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 345/2002 z dne 14. 12. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Posebni davčni urad Davčne uprave Republike Slovenije je zavrnil pritožničino zahtevo za vračilo preveč plačane akontacije davka od dobička pravnih oseb za leto 1997, ji naložil plačilo davka od dobička pravnih oseb za leto 1997 s pripadajočimi zamudnimi obrestmi in plačilo akontacij davka od dobička pravnih oseb za obdobje od 1. 1. 1998 do 31. 5. 1998 s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Ugotovil je, da v obravnavanem primeru Metodologija za izračun čiste vrednosti sredstev investicijskega sklada in vrednosti enote premoženja vzajemnega sklada (Uradni list RS, št. 5/95 in 23/95 – v nadaljevanju Metodologija) pomeni pravno podlago za drugačno izkazovanje vrednosti dolgoročnih naložb v delnice pooblaščene investicijske družbe (v nadaljevanju PID), ki so pridobljene iz naslova ustanoviteljske in upravljalske provizije oziroma za takšno oblikovanje popravkov njihove vrednosti, pri katerem se vrednost neizkoriščenih certifikatov ne upošteva. Zato s Slovenskimi računovodskimi standardi (v nadaljevanju SRS) zavezuje pritožnico kot družbo za upravljanje (v nadaljevanju DZU) tako pri določanju čiste vrednosti sredstev PID kot osnove za izračun upravljalske provizije kot tudi pri vrednotenju dolgoročnih finančnih naložb DZU v delnicah PID. Glavni urad Davčne uprave Republike Slovenije je prvostopenjsko odločbo odpravil, v obrazložitvi pa pojasnil, da se odprava nanaša na stroške intelektualnih storitev, ker je le v tem delu štel pritožbo zoper prvostopenjsko upravno odločbo za utemeljeno. V preostalem se je strinjal s stališči prvostopenjskega upravnega organa. Upravno sodišče je tožbo zavrnilo. Zoper sodbo Upravnega sodišča je pritožnica vložila pritožbo, ki jo je Vrhovno sodišče zavrnilo.

Zoper odločitev Vrhovnega sodišča vlaga pritožnica ustavno pritožbo. Zatrjuje kršitev 2., 14. in 22. člena Ustave. Navaja, da je stališče Vrhovnega sodišča, da je Metodologija že v letu 1996 pomenila pravno podlago za drugačno izkazovanje vrednosti dolgoročnih finančnih naložb v delnice PID oziroma za takšno oblikovanje popravkov njihove vrednosti, pri katerih se vrednost neizkoriščenih lastniških certifikatov ne upošteva, arbitrarno. Navaja, da se je šele v letu 2001 Metodologijo začelo vrednotiti kot obvezen predpis, zaradi česar naj pritožnica v času izdelave zaključnega računa za leto 1996 ne bi mogla vedeti, da bi morala dolgoročne finančne naložbe vrednotiti po Metodologiji, kar pomeni brez neizkoriščenih lastninskih certifikatov. Zato naj bi bil kršen 2. člen Ustave. Ker naj bi revizorji šteli, da je pritožnica izkazala primerne vrednosti dolgoročnih finančnih naložb, medtem ko so davčni organi presodili drugače, naj bi bilo kršeno načelo enakosti pred zakonom.

B.

Pritožnica kršitev 22. člena Ustave (ki pomeni uporabo splošnega načela enakosti vseh pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave na področju sodnega varstva pravic) utemeljuje z navedbo, da je stališče Vrhovnega sodišča, da je Metodologija že v letu 1996 pomenila pravno podlago za drugačno izkazovanje vrednosti dolgoročnih finančnih naložb v delnice pooblaščene investicijske družbe oziroma za takšno oblikovanje popravkov njihove vrednosti, pri katerih se vrednost neizkoriščenih lastniških certifikatov ne upošteva, arbitrarno. Ustavno sodišče bi lahko ugotovilo, da je odločitev arbitrarna le, če je sodišče ne bi utemeljilo s pravnimi argumenti, tako da bi bilo mogoče sklepati, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona, temveč na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev. Tega izpodbijani sodbi ni mogoče očitati, saj je sodišče navedlo bistvene pravne argumente za svojo odločitev. Vrhovno sodišče (pred njim pa že Upravno sodišče in upravna organa) je pritožnici pojasnilo, zakaj je štelo, da je bila Metodologija veljaven predpis za izračun knjigovodske vrednosti delnic pri DZU že za leto 1996. Sklicevalo se je na relevantne določbe Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 6/94 in nasl. – ZISDU) ter na določbe SRS. Pri tem je posebej opozorilo, da je Ustavno sodišče že pred rokom za izdajo obračuna za leto 1996 odločilo, da sporna določba Metodologije ni v neskladju z Ustavo in zakonom (odločba št. U-I-116/95 z dne 30. 1. 1997, Uradni list RS, št. 10/97 in OdlUS VI, 10), kar govori v prid izpodbijanemu stališču.

Pritožnica zatrjuje, da je bilo zato, ker je revizor ocenil, da je pritožnica izkazala primerne vrednosti dolgoročnih finančnih naložb, davčni organ pa je presodil drugače, kršeno načelo enakosti. Ta očitek je pavšalen, zato ga Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti. Zgolj dejstvo, da je bilo revizorjevo mnenje drugačno od presoje upravnih organov in sodišč, samo po sebi namreč ne pomeni kršitve nobene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

Pritožnica ustavne pritožbe ne more utemeljiti s sklicevanjem na 2. člen Ustave, ker ne gre za določbo, ki bi neposredno urejala kakšno človekovo pravico ali temeljno svoboščino, temveč ureja temeljna ustavna načela (načela pravne države).

Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan