Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sme pritožbeno sodišče v primeru zamudne sodbe ponovno vrednotiti dejanske okoliščine glede obsega škode, če pritožba teh vprašanj ne odpira in se tožnica v zvezi s temi vprašanji, ki niso bila prerekana, v odgovoru na pritožbo ni opredelila.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sme pritožbeno sodišče v primeru zamudne sodbe ponovno vrednotiti dejanske okoliščine glede obsega škode, če pritožba teh vprašanj ne odpira in se tožnica v zvezi s temi vprašanji, ki niso bila prerekana, v odgovoru na pritožbo ni opredelila.

Obrazložitev

1.Tožnica je od prve in druge toženke s tožbo zahtevala plačilo odškodnine 65.610,00 EUR za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpela zaradi malomarnega zdravljenja in zaradi kršitve pojasnile dolžnosti.

2.Sodišče prve stopnje je izdalo delno zamudno sodbo, s katero je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku zoper drugo toženko.

3.Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi druge toženke. Prvostopenjsko sodbo je spremenilo tako, da je na prvi stopnji prisojeni znesek odškodnine 65.610,00 EUR nadomestilo z zneskom 51.610,00 EUR. Znižalo je tudi znesek stroškov postopka, ki jih je druga toženka dolžna plačati tožnici.

4.Tožnica predlaga dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj: "1. Ali sme pritožbeno sodišče v okviru uradnega pritožbenega preizkusa poseči v višino dosojene denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, kadar ta del sodbe ni bil izpodbijan s pritožbo in gre za delno zamudno sodbo?, 2. Ali vprašanje individualne odmere višine nepremoženjske škode predstavlja vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, ki ga sme pritožbeno sodišče preizkusiti po uradni dolžnosti, pri tem pa predhodno v postopku, zaradi zamude tožene stranke, izvedenec ni bil postavljen?, 3. Ali sme pritožbeno sodišče v primeru delne zamudne sodbe ponovno vrednotiti dejanske okoliščine glede obsega škode, če pritožba teh vprašanj ne odpira in se tožnica v zvezi s temi vprašanji, ki niso bila prerekana, v odgovoru na pritožbo ni opredelila?, 4. Ali predstavlja pavšalno znižanje odškodnine brez konkretne metodološke obrazložitve kršitev pravice do obrazloženosti sodne odločbe iz 22. člena Ustave RS?, 5. Ali predhodno zdravstveno stanje oškodovanke samo po sebi utemeljuje znižanje odškodnine s strani pritožbenega sodišča, če ni ugotovljena jasna ločnica med predhodnim stanjem in poslabšanjem zdravstvenega stanja tožnice, ki je posledica škodnega ravnanja, poleg tega pa trditve s strani tožnice o obsegu škode s strani drugo tožene stranke niso bile prerekane?, 6. Ali sme pritožbeno sodišče znižanje odškodnine, do katerega pride po uradni dolžnosti in ne na podlagi uveljavljenih pritožbenih razlogov, šteti kot pritožbeni uspeh pritožnika pri odločanju o stroških postopka? in 7. Ali je skladno s prvim odstavkom 155. člena ZPP, da pritožbeno sodišče stroškov odgovora na pritožbo ne prizna zgolj zato, ker meni, da bi enako odločitev sprejelo tudi brez vloženega odgovora?"

5.Predlog je delno utemeljen.

6.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

7.Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP podani glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, zato je revizijo v tem delu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

8.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).