- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSK Sklep CDn 227/2016
ECLI:SI:VSKP:2016:CDN.227.2016 Civilni oddelek
Povzetek
- Zakonitost pritožbe v primeru skupnega zastopanja.Ali je pritožba pravno veljavna, če jo podpiše le eden od dveh direktorjev, ki zastopata družbo skupaj?
- Pogoji za vložitev pritožbe.Kakšni so pogoji za veljavnost pritožbe, ko je zastopanje omejeno na skupno zastopanje?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Iz sodnega registra izhaja, da sta direktor družbe T. d.o.o., F. C. in A.T. Pri obeh navedenih direktorjih pa je kot način zastopanja navedeno: skupno. Tak način zastopanja torej omejuje upravičenje posameznega zastopnika za (samostojno) zastopanje, kar pomeni, da bi morala poblastilo za pritožbo oz. pritožbo (so)podpisati tudi oba direktorja, da bi imela obravnavana pritožba pravno veljaven učinek.
Izrek
Pritožba se zavrže.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom, je sodišče prve stopnje (v nadaljevanju: sodišče) ugodilo ugovoru družbe G. d.o.o. in predlaganega vpisa - izbris zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice ni dovolilo.
Zoper navedeni sklep se pritožuje predlagatelj po pooblaščencu. Navaja, da je s tem, ko je vložil zahtevo za izbris zaznambe vrstnega reda za prenos lastninske pravice z zemljiškoknjižnim predlogom z dne 24.2.2016 na več nepremičninah, preklical svojo poslovno voljo po ustanovitvi zaznambe vrstnega reda in njenem domnevnem prenosu na družbo G. d.o.o.. Očitno je, da predlagatelj (lastnik nepremičnin) na spornih nepremičninah ne želi več imeti navedene zaznambe in ne želi, da s to zaznambo razpolaga družba G. d.o.o.. V nadaljevanju pritožbe navaja določbe ZZK-1 in utemeljuje, zakaj je njegov predlog utemeljen.
Pritožba ni dovoljena.
Iz spisovnih podatkov izhaja, da je navedeno pritožbo vložil predlagatelj po pooblaščencu, odvetniku A. K.. Slednjemu pa je pooblastilo podpisal direktor predlagatelja F. C.. Vendar iz sodnega registra izhaja, da je poleg F. C. direktor družbe T. d.o.o. tudi A. T.. Pri obeh navedenih direktorjih pa je kot način zastopanja navedeno: skupno. Tak način zastopanja torej omejuje upravičenje posameznega zastopnika za (samostojno) zastopanje1. Navedeno pomeni, da predlagatelja skupno zastopata tako F. C. kot A. T., in bi zato morala pooblastilo za pritožbo oz. pritožbo (so)podpisati tudi A. T., da bi imela obravnavana pritožba pravno veljaven učinek.
Ker pa A. T. kot direktorica ni podpisala pooblastila za vložitev obravnavne pritožbe niti ni (so)podpisala obravnavne pritožbe, je bilo treba navedeno pritožbo zavreči (1. točka drugega odstavka 339. člena ZZK-1).
1 Primerjaj dr. Nina Plavšak, Veliko komentar Zakon o Gospodarskih družbah, 2. dopolnjene izdaja, z novelami ZGD-1A do ZGD-1H, 1. knjiga, , GV Založba, Ljubljana 2014, stran 2000, točka 2.2.