Jedro

Kljub opozorilu je na narok za glavno obravnavo 6. 4. 2018 pristopil R. B. ki je imel sicer pooblastilo tožene stranke, a je sodišče prve stopnje ugotovilo, da nima pravne izobrazbe in tudi ne opravljenega pravniškega državnega izpita. Glede na navedeno R. B. ni izpolnjeval pogojev, ki jih zakon zahteva za pooblaščenca pred okrožnim sodiščem in mu sodišče prve stopnje pravilno ni dopustilo, da opravlja pravdna dejanja za toženo stranko. Tudi sicer bi se v nasprotnem primeru štelo, da ta pravdna dejanja niso bila opravljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom sklenilo, da se upošteva delni umik tožbe za dne 14.7.2017 plačanih 74,17 EUR in v tem delu postopek ustavilo (I. točka izreka). S sodbo pa je razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 35504/2017 z dne 24. 4. 2017 v 1. in 3. točki izreka v veljavi tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati glavnico v znesku 3.635,17 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter izvršilne stroške v znesku 158,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.5.2017 dalje do plačila, vse v roku 8 dni (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni plačati pravdne stroške v višini 609,39 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje je pravočasno vložila pritožbo tožena stranka. Gre za laično pritožbo, v kateri je tožena stranka ponavljala navedbe iz ugovora zoper sklep o izvršbi in sicer, da so bili računi št. 1602747, št. 1603132 in št. 1604797 zavrnjeni, in da je posledično napačen obračun obresti 20161231. Nadalje je navajala, da v postopku pred sodiščem prve stopnje ni imela možnosti dokazovati svojih trditev. Pritožbenemu sodišču je smiselno predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tem gospodarskem sporu gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Sodba, s katero je končan spor v postopkih v sporu majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). S pritožbo torej ni dopustno izpodbijati niti dejanskih ugotovitev, niti ni mogoče uveljavljati relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

6. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku (razen v delu, v katerem sta bila predlog za izvršbo za plačanih 117,25 EUR in nato tožba za plačanih 74,17 EUR umaknjena) ugodilo, ker je po izvedenem dokaznem postopku ocenilo, da je tožeča stranka dokazala, da je za toženo stranko opravila servis tovornih vozil, tožena stranka pa ji za opravljeno delo in porabljeni material ni plačala.

7. S pritožbenimi navedbami, s katerimi je tožena stranka ponavljala navedbe iz ugovora zoper sklep o izvršbi in sicer, da so bili računi št. 1602747, št. 1603132 in št. 1604797 zavrnjeni, ter da je posledično napačen obračun obresti, je tožena stranka uveljavljala pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, ki v sporu majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog, in grajala dokazno oceno sodišča prve stopnje. Dokazno oceno sodišča prve stopnje pa je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki nista dovoljena pritožbena razloga v postopku majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člena ZPP).

8. Sodišče prve stopnje je najprej narok za glavno obravnavo razpisalo za dne 6.4.2018. Vabilo na navedeni narok je bilo toženi stranki pravilno vročeno (vročilnica pripeta k listini na redni št. 13), vendar se tožena stranka naroka ni udeležila. Iz zapisnika na list. št. 32 izhaja, da se je naroka udeležil B. R. za katerega je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je sicer družbenik tožene stranke, ni pa njen zakoniti zastopnik, prav tako nima pravne izobrazbe, kot tudi ne opravljenega pravniškega državnega izpita. Zaradi namere sklenitve sodne poravnave je sodišče prve stopnje nato narok preložilo na 19.4.2018. Tudi narok dne 19.4.2018 je bil preložen in sicer na dne 30.5.2018. Vabilo na navedeni narok je tožena stranka prejela 4.5.2018 (vabilo pripeto k red. št. 15), vendar se naroka brez opravičila ni udeležila. Zato je sodišče prve stopnje upravičeno narok za glavno obravnavo 30.5.2018 izvedlo v njeni nenavzočnosti.

9. V postopku pred okrožnim sodiščem je pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP). Če tožena stranka pred okrožnim sodiščem pravdna dejanja opravlja po pooblaščencu, ki ni oseba iz tretjega odstavka 87. člena, se šteje, da ta dejanja niso opravljena (drugi odstavek 90. člena ZPP). Na navedeno je sodišče prve stopnje toženo stranko opozorilo (prvi odstavek 90. člena ZPP), ko ji je vročalo vlogo, s katero je tožeča stranka dopolnila tožbo, s pozivom, da nanjo odgovori (red. št. 28), kot tudi v vabilu na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo za dne 6.4.2018 (red. št. 13). Kljub navedenemu je na narok za glavno obravnavo 6.4.2018 pristopil R. B. ki je imel sicer pooblastilo tožene stranke, a je sodišče prve stopnje ugotovilo, da nima pravne izobrazbe in tudi ne opravljenega pravniškega državnega izpita. Glede na navedeno R. B. ni izpolnjeval pogojev, ki jih zakon zahtevka za pooblaščenca pred okrožnim sodiščem in mu sodišče prve stopnje pravilno ni dopustilo, da opravlja pravdna dejanja za toženo stranko. Tudi sicer bi se v nasprotnem primeru štelo, da ta pravdna dejanja niso bila opravljena (drugi odstavek 90. člena ZPP). Zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da tožena stranka neupravičeno ni imela možnosti dokazovati njenih trditev, ker ji sodišče prve stopnje ni dovolilo, da bi predstavnik tožene stranke s pooblastilom razjasnil situacijo.

10. Glede na obrazloženo, in ker v postopku na prvi stopnji tudi ni prišlo do kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijano sodbo potrditi (353. člen ZPP).