Jedro

Ker tožnik tudi na poziv organa k dopolnitvi nerazumljive vloge ni razumljivo odgovoril, je prvostopni organ upravičeno izdal izpodbijani sklep, s katerim je tožnikovo vlogo zavrgel.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je upravni organ odločil, da se zavrže vloga tožnika in A.A. z dne 12. 11. 2009, drugostopni organ pa je tožnikovo pritožbo zavrnil. Iz obrazložitev obeh aktov izhaja, da je prvostopni organ, preden je vlogo zavrgel, tožnika in ostale pritožnike z dopisom z dne 17. 11. 2009 pravilno pozval k izjasnitvi o tem, ali naj se njihova vloga z dne 12. 11. 2009, ki so jo vložili po prejemu sklepa Zdravstvenega inšpektorata RS št. 092-48/2006-126 z dne 26. 10. 2009 (s katerim je ta odločil, da se zavrže njihova zahteva za vrnitev preveč plačane upravne takse, ker je tako nejasna, da niso izpolnjeni pogoji za njeno vsebinsko obravnavo) obravnava kot pritožba zoper navedeni sklep in iz kakšnih razlogov. Pritožniki namreč tudi na ta poziv (kot že na prejšnje) prvostopnega organa niso vsebinsko odgovorili, čeprav so bili opozorjeni, da bo vloga zavržena, če pomanjkljivosti oz. nejasnosti v postavljenem roku ne bodo odpravljene.

Tožnik v težko razumljivi tožbi prereka vsebinsko pravilnost odločitev Zdravstvenega inšpektorata RS v zadevi, v zvezi s katero je bil izdan izpodbijani sklep. Zahteva izvršitev po njegovem mnenju še vedno neizvršene pravnomočne odločbe Zdravstvenega inšpektorata RS, št. 072-0292-27 z dne 24. 9. 1992, saj je (tako tožnik) ogroženo zdravje njega in njegove družine v celoti. Meni, da je izpodbijani sklep nezakonit, ker navedena upravna zadeva vsebinsko ni bila pravilno rešena oziroma še ni zaključena in zahteva, da sodišče poskrbi za izvršitev navedene upravne odločbe. Smiselno torej predlaga, da sodišče odpravi izpodbijani sklep.

V odgovoru na tožbo tožena stranka v celoti zavrača tožbeni zahtevek in se sklicuje na navedbe v drugostopni odločbi. Ugotavlja, da je tožnik v tožbenih ugovorih spregledal svoje navedbe v prejšnjih vlogah, kjer je jasno navajal, da podaja zahteve v zvezi s sklepom Zdravstvenega inšpektorata RS z dne 26. 10. 2009, s katerim se je zavrgla njegova zahteva za vrnitev preveč plačane takse. V zvezi s tožbenimi navedbami glede poziva o izvršitvi pravnomočne upravne odločbe pa tožena stranka pripominja, da je bila v zadevi že izdana tudi sodba Upravnega sodišča RS, št. U 362/2007-13 z dne 25. 8. 2009, kjer so bile tožnikove zahteve zavrnjene.

Tožnik v odgovoru na ta odgovor tožene stranke navaja vsebinske razloge zaradi katerih bi naj bila po njegovem mnenju nezakonita zadeva, v zvezi s katero mora sedaj tožnik plačati sodno takso.

Tožba ni utemeljena.

Kot je razvidno iz predloženih upravnih spisov zadeve, je tožnik dne 9. 10. 2009 pri Ministrstvu za zdravje (skupaj z ženo A.A. in B.B.) vložil vlogo, datirano z dnem 8. 10. 2009 in z označeno zadevo: "Plačilo upravne takse – zahteva za vrnitev preveč plačane takse...." . Zdravstveni inšpektorat RS je po opravljenem predhodnem upravnem postopku razjasnitve nejasne vloge izdal sklep št. 092-48/2006-126 z dne 26. 10. 2009, s katerim je odločil, da se navedena zahteva za vrnitev preveč plačane upravne takse zavrže, ker je tako nejasna, da niso izpolnjeni pogoji za njeno vsebinsko obravnavo, vlagatelji pa je kljub pozivu niso ustrezno dopolnili. Zoper takšen sklep so se vlagatelji smiselno pritožili z vlogo z dne 12. 11. 2009, v kateri pa niso navedli, da jo vlagajo v zvezi z vlogo za vrnitev preveč plačane takse, niti razlogov, zaradi katerih naj bi bil sklep z dne 26. 10. 2009 nezakonit. Z dopisom z dne 17. 11. 2009 jih je zato prvostopni organ pozval na odpravo pomanjkljivosti tako, da bo iz vsebine vloge razvidno, da jo vlagajo kot pritožbo zoper navedeni sklep in iz kakšnih razlogov. Opozorjeni so bili, da bo vloga zavržena, če pomanjkljivosti v postavljenem roku ne bodo odpravljene. Pritožniki so na ta poziv sicer odgovorili z dopisom z dne 23. 11. 2009, vendar se vsebina odgovora ni nanašala na postavljeno zahtevo za dopolnitev vloge. Zato je bil izdan v tem upravnem sporu izpodbijani sklep z dne 4. 12. 2009, s katerim je bilo odločeno, da se vloga tožnika, B.B. in A.A. zavrže kot nerazumljiva, saj ni jasno, ali je vložena kot pritožba zoper že navedeni sklep z dne 26. 10. 2009, niti niso jasni pritožbeni razlogi. Zoper ta (v tem upravnem sporu izpodbijani) sklep je pritožbo (na drugostopni organ) vložil samo tožnik, drugostopni organ pa je njegovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. Kot navaja, je prvostopni organ vlagatelje pravilno pozval k dopolnitvi vloge (da se izjasnijo, če naj se vloga obravnava kot pritožba in zakaj jo vlagajo). Ker vloga v roku ni bila ustrezno dopolnjena, je organ prve stopnje ravnal zakonito, ko jo je zavrgel v skladu z drugim odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 24/06- UPB2 s spremembami).

Ob upoštevanju opisanega postopka in dejstva, da je tožnik v celotnem postopku vložil več nerazumljivih vlog, ki se vsebinsko ne nanašajo na vrnitev preveč plačane takse oz. takega zahtevka ne utemeljujejo, sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep zakonit. Tožnikova vloga je bila utemeljeno zavržena na osnovi določb 67. člena ZUP, po katerih nepopolne in nerazumljive vloge sicer samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči, ampak mora organ zahtevati odpravo pomanjkljivosti. Če pa stranka pomanjkljivosti v postavljenem roku ne odpravi, organ takšno vlogo s sklepom zavrže. Kot je razvidno iz opisanega dejanskega stanja glede poteka postopka v tej zadevi, je tožnik vseskozi, kljub pozivom k pojasnitvi zadev, vlagal nepopolne in nerazumljive vloge. Tudi pred izdajo izpodbijanega sklepa je bil pravilno pozvan k odpravi nejasnosti in pomanjkljivosti vloge tako, da bo iz nje jasno izhajal njen namen- da se torej vlaga kot pritožba zoper sklep z dne 26. 10. 2009 in pritožbeni razlogi. Ker tožnik tudi na ta poziv ni razumljivo odgovoril, je prvostopni organ upravičeno izdal izpodbijani sklep, s katerim je tožnikovo vlogo z dne 12. 11. 2009 zavrgel, ker iz nje ni bilo jasno razvidno, ali je vložena kot pritožba zoper sklep z dne 26. 10. 2009 in kakšni so (v tem primeru) pritožbeni razlogi. Prav tako je bil tožnik v postopku ustrezno opozorjen na pravne posledice, če svoje vloge ne bo ustrezno dopolnil. Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.