Jedro

V določbah ZFPPIPP ni pravne podlage za izvedbo pravnega posla, kot je razvidna iz predložene posojilne pogodbe. Posojilo hčerinski družbi ne spada v okvir dovoljenih poslov upravljanja s stečajno maso.

Izrek

Pritožbi se ugodi ter se izpodbijani sklep v 1. točki izreka spremeni tako, da se predlog upravitelja za izdajo soglasja k sklenitvi posojilne pogodbe z dne 8. 6. 2023, zavrne.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se ugodi predlogu upravitelja in se izda soglasje k sklenitvi posojilne pogodbe z dne 8. 6. 2023 med stečajnim dolžnikom in družbo A., d. o. o. (1. točka izreka). Zavrnilo je soglasje k izplačilu posojila skladno z določbami posojilne pogodbe (2. točka izreka).

2.Zoper navedeni sklep je vložil pravočasno pritožbo upnik B., d. o. o. Sklep sodišča prve stopnje izpodbija v 1. točki izreka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep v 1. točki izreka spremeni tako, da zavrne predlog stečajnega upravitelja za izdajo soglasja k sklenitvi posojilne pogodbe. Podrejeno predlaga, da sodišče sklep v 1. točki izreka razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3.Upravitelj je na poziv sodišča sporočil, da vztraja pri predlogu, saj bi posojilo lahko še bilo aktualno.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Stečajni upravitelj je podal predlog za izdajo soglasja k sklenitvi posojilne pogodbe z dne 8. 6. 2023, sklenjene med stečajnim dolžnikom kot posojilodajalcem in družbo A., d. o. o. (nadalje: A.) kot posojilojemalcem. Družba A. ne ustvarja prihodkov, iz katerih bi lahko financirala svoje tekoče poslovanje, saj njeno premoženje predstavljajo poslovni deleži v drugih družbah. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izdalo soglasje k sklenitvi navedene pogodbe. Sledilo je trditvam iz predloga, da je treba iz premoženja stečajnega dolžnika (stečajne mase) zagotoviti posojilo v višini 30.000,00 EUR hčerinski družbi A., ki je v 100% lasti stečajnega dolžnika, saj družba nima likvidnih sredstev, s katerimi bi lahko poravnavala svoje dolgove (bančne stroške, plačilo nagrade stečajnemu upravitelju za upravljanje hčerinske družbe, plačilo odvetniških storitev v sporih...). Glede na predloženo posojilno pogodbo je v konkretnem primeru po oceni sodišča prve stopnje podano zadostno zavarovanje, da do oškodovanja stečajne mase ne bo prišlo, zato sklenitev te pogodbe ni v neskladju z 228. členom ZFPPIPP.

6.V stečaju so v zvezi z upravljanjem stečajne mase dovoljeni samo posli, ki izhajajo iz prvega odstavka 322. člena ZFPPIPP. Dovoljene so samo naslednje vrste poslov: (1) oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem, (2) posli nalaganja denarnega dobroimetja stečajnega dolžnika, (3) sklenitev sodne ali izvensodne poravnave oziroma izvedba drugega pravnega posla oziroma dejanja s smiselno enakim učinkom, v postopkih oziroma glede zahtevkov iz pododdelkov 2.2.3. in 5.3.4. ZFPPIPP ter iz oddelka 5.6. ZFPPIPP (prvi odstavek 322. člena ZFPPIPP). Posojanje denarnih sredstev ustreza pojmu nalaganja denarnega dobroimetja stečajnega dolžnika. Ker je treba v stečajnem postopku ustrezno upoštevati načelo omejevanja tveganj, po katerem ni dovoljeno prevzemati vseh poslovnih tveganj, ki so značilna za poslovanje delujočega podjema, temveč samo tista, ki so nujna za uresničitev interesa upnikov za plačilo terjatev, ki jih uveljavljajo v stečajnem postopku (228. člen ZFPPIPP), je že v zakonu določeno, katere naložbe stečajnega dolžnika ustrezajo načelu omejevanja tveganj iz 228. člena ZFPPIPP. Denarno dobroimetje stečajnega dolžnika je zato dovoljeno naložiti samo v finančne inštrumente (vrednostne papirje in denarne depozite) z nizko stopnjo tveganja. Ti so določeni v 324. členu ZFPPIPP, in sicer so to: (1) dolžniški vrednostni papirji, katerih izdajatelj je Republika Slovenija ali druga država članica Evropske unije, Evropska centralna banka, Banka Slovenije ali centralna banka druge države članice Evropske unije, (2) dolžniški vrednostni papirji, razen podrejenih vrednostnih papirjev, katerih izdajatelj je banka s sedežem v Republiki Sloveniji ali kreditna institucija s sedežem v drugi državi članici Evropske unije, (3) bančni denarni depoziti pri banki ali kreditni instituciji iz 2. točke tega člena.

7.Po presoji pritožbenega sodišča je zato treba pritrditi pritožbenemu stališču upnika, da v določbah ZFPPIPP ni pravne podlage za sklenitev pogodbe oziroma izvedbo pravnega posla, kot je razvidna iz predložene posojilne pogodbe. Posojilo hčerinski družbi ne spada v okvir dovoljenih poslov upravljanja s stečajno maso, ki jih določa 324. člen v zvezi s prvim odstavkom 322. člena ZFPPIPP. Ker gre za kogentne zakonske določbe, sodišče ne more odločiti drugače. Kot pa navaja upnik, lahko pridobi družba A. sredstva za financiranje na trgu.

8.Že iz navedenega razloga je pritožba utemeljena. Pritožbeno sodišče je zato sklep sodišča prve stopnje v 1. točki izreka spremenilo tako, da je predlog upravitelja za izdajo soglasja k sklenitvi posojilne pogodbe z dne 8. 6. 2023 zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Zveza:

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 228, 322, 322/1, 324

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.