Jedro

Če taksni zavezanec ne plača dolžne takse v roku iz 26. člena ZST, se mu naloži v plačilo še 50% pribitka nanjo ter stroške opomina.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 27.11.2002, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba proti odločbi Davčnega urada Ljubljana z dne 10.9.2002. Z njo je bilo tožniku kot taksnemu zavezancu naloženo plačilo redne sodne takse v znesku 15.200,00 SIT, sodne takse za opomin v znesku 1.900,00 SIT ter kazenske takse v znesku 7.600,00 SIT.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke. Navaja, da taksni zavezanec v upravnem sporu, št. U 1143/01-10 Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, ni plačal sodne takse za tožbo ob nastanku taksne obveznosti (4. člen Zakona o sodnih taksah - Uradni list SRS, št. 1/90 in Uradni list RS, št. 14/91, v nadaljevanju ZST). Zato odločitev davčnega organa prve stopnje, da se taksnemu zavezancu naloži plačilo dolžne takse, 50% pribitka nanjo ter stroškov opomina pravilno temelji na določbah 29. člena ZST.

Tožnik v pritožbi navaja, da naj bi Komunalno podjetje od njega neupravičeno zahtevalo plačilo odvoza smeti. Zato naj omenjeno podjetje samo plača dolžno takso ter stroške postopka, ki mu jih je povzročilo.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Ni sporno, da tožnik kot taksni zavezanec v zadevi, št. U 1143/01 Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani ni plačal takse za tožbo oziroma opomin v roku določenim s 26. členom ZST, niti da je pristojno upravno sodišče sporočilo v nadaljnjem 15-dnevnem roku (sporočilo, št. U 1143/2001-10 z dne 15.1.2002) pristojnemu davčnemu uradu, da to takso prisilno izterja.

Odločitev, s katero je bilo taksnemu zavezancu naloženo, naj v nadaljnjih 15-tih dneh plača dolžno takso in 50 % pribitka nanjo, zato tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno temelji na določbi 2. odstavka 29. člena ZST.

V zadevi gre za prisilno izterjavo dolžne sodne takse. Zato pritožbeni ugovori, ki se po vsebini nanašajo na dolžniško-upniško razmerje med tožnikom kot taksnim zavezancem in Komunalnim podjetjem na odločitev ne morejo vplivati.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.