Jedro

S pravnomočnim sklepom izvršilnega sodišča je bila izvršba na nepremičnine ustavljena in odločeno, da se zato zaznamba sklepa o izvršbi pri nepremičninah razveljavi. Drži, da sklep o izvršbi ni bil razveljavljen, a je glede teh nepremičnin ostal brez učinka. Nenazadnje pa je bila z zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1E) določba 2. točke prvega odstavka 90. člena ZZK-1 med postsopkom spremenjana tako, da je sedaj jasno določeno, da se dovoli izbris zaznambe izvršbe, "če je bila izvršba ustavljena in izvršilna dejanja razveljavljena", torej ni več nelogične omejitve na primere, ko je prišlo do umika izvršilnega predloga.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor udeleženke A. d.d. proti odločitvi prvostopenjskega sodišča, ki je dovolilo delni izbris zaznambe izvršbe pri vpisani hipoteki pri nepremičninah 000-2775/1, 000-2776/1, 000-1349/7 in pri 000-1349/10 pri lastninskem deležu udeleženke postopka B. d.o.o. 2. Proti odločitvi se pritožuje A. d.d. po pooblaščeni odvetniški družbi. Meni, da so razlogi, ki jih je prvostopenjsko sodišče navedlo v obrazložitvi sklepa, nepravilni. Ponavlja svoje navedbe iz ugovora, na prvem mestu to, da sklep izvršilnega sodišča I 404/2016 ne more predstavljati podlage za izbris zaznambe izvršbe pri vpisani hipoteki, saj da ne gre za tako listino, za katero zakon določa, da je podlaga za vpis. V prvem odstavku 90. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) je namreč določeno, da sodišče dovoli izbris zaznambe izvršbe, če je bil sklep o izvršbi razveljavljen ali spremenjen tako, da je bil predlog za izvršbo na nepremičninah zavrnjen, oziroma zavržen, ali pa če je bila izvršba ustavljena in izvršilna dejanja razveljavljena zaradi umika predloga za izvršbo. Konkretni sklep izvršilnega sodišča pa ni bil niti razveljavljen niti spremenjen in tudi ni prišlo do umika predloga za izvršbo. Izvršilno sodišče je namreč izvršbo ustavilo zaradi domnevne okoliščine, ki je nastala po izdanem sklepu o izvršbi. Sklep o izvršbi je bil torej izdan pravilno in zakonito, na podlagi utemeljenega predloga za izvršbo, v posledici česar pa izvršilno sodišča sklepa o izvršbi ni razveljavilo ali ga spremenilo. Izvršilno sodišče je zaznambo sklepa o izvršbi razveljavilo domnevno na podlagi drugega odstavka 76. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki določa, da v primeru, da sodišče ustavi izvršbo, s tem razveljavi, če zakon ne določa drugače, tudi opravljena izvršilna dejanja. Zaznamba izvršbe pa ni izvršilno dejanje, če sočasno ni bila ustanovljena prisilna hipoteka. Izvršilna dejanja so namreč le tista dejanja izvršilnega sodišča, ki zagotavljajo realizacijo sklepa o izvršbi. Tako realizacijo pa zagotavlja hipoteka, ki upniku daje možnost poplačila iz nepremičnine. Udeleženka ima na spornih nepremičninah vpisano hipoteko, ki jo je pridobila na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, zato ta ne more biti predmet izbrisa na podlagi sklepa, izdanega v izvršilnem ali zemljiškoknjižnem postopku. Ker hipoteke zato ni mogoče razveljaviti, ni mogoče razveljaviti niti zaznambe izvršbe, ker ta ne predstavlja izvršilnega dejanja. To izhaja tudi iz tretjega odstavka 90. člena ZZK-1, v povezavi z 88. in 52. členom zakona. Celotna ureditev razveljavitve zaznambe izvršbe v ZIZ in ZZK-1 se torej nanaša na primer prisilne in ne pogodbene hipoteke, za katero gre v konkretnem primeru. Navaja še, da izbris zaznambe ni mogoč tudi zato, ker je bila zaznamba izvršbe vpisana pri skupni hipoteki, gre za eno hipoteko na več nepremičninah, ki vse jamčijo za celotno zavarovano terjatev in ne le za njen del. Pri tem ni pomembno, ali so vse s skupno hipoteko obremenjene nepremičnine v lasti istega zastavitelja. B. d.o.o. je lastnik zgolj nekaterih nepremičnin, na katerih je ustanovljena skupna hipoteka. Zaznamba izvrše se torej že pojmovno ni mogla razveljaviti zgolj pri nekaterih nepremičninah, saj je ena sama in lahko bodisi preneha ali se razveljavi zgolj v celoti. De gre za nezakonito postopanje pa izhaja že iz samega sklepa o vpisu, saj je v njem navedeno, da se postopek vodi glede vseh 17-ih nepremičnin. V kolikor bi to držalo, bi se zaznamba izvršbe izbrisala pri vseh, kar bi bilo nezakonito.

3. Udeleženka B. d.o.o. je podala odgovor na pritožbo, v katerem opozarja, da sta glede istovrstne materije potekala dva izvršilna postopka, v obeh je bila izvršba pravnomočno ustavljena na nepremičnine last družbe U. d.o.o. in po uradni dolžnosti odrejen izbris izvršbe. V zvezi s tem je eden od postopkov postal že pravnomočen (CDn 138/2021). Udeleženka meni, da dejanja A. d.d. mejijo na zlorabo procesnih pravic, saj so se vsi njeni ugovori kasneje izkazali kot neutemeljeni. Njena stališča so pravno nevzdržna in nasprotujejo osnovnim pravnim načelom. Briše se namreč zaznamba izvršbe in ne hipoteka, da so nasprotne navedbe neutemeljene pa priča sklep Višjega sodišča v Kopru v zadevi CDn 138/2021. Opozarja še na tehnično rešitev in tehniko vpisa, zaradi katere se v takšnih primerih kot je obravnavni, izbris zaznambe izvršbe izvede kot sprememba pri hipoteki oziroma zaznambi izvršbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na pritožničine navedbe, identične tistim, ki so bile navedene že v ugovoru, je pravilno odgovorilo že prvostopenjsko sodišče. Razlaga prvega odstavka 90. člena ZZK-1, ki jo ponuja pritožba, je preozka. Dejstvo je, da je bil s pravnomočnim sklepom izvršilnega sodišča opr. št. I 404/2016 izvršba ne nepremičnine, last družbe B. d.o.o., ustavljena in odločeno, da se zato zaznamba sklepa o izvršbi pri njenih nepremičninah razveljavi. Drži, da sklep o izvršbi ni bil razveljavljen, a je glede teh nepremičnin ostal brez učinka, pa tudi sicer se zaznamba **izvršbe kljub ustavitvi izvršbe, ne vpiše le taksativno naštetih primerih (prim. 194. in 74. člen ZIZ)**. Nenazadnje pa je bila z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1E) določba 2. točke prvega odstavka 90. člena ZZK-1 spremenjena tako, da je sedaj jasno določeno, da se dovoli izbris zaznambe izvršbe (v vseh primerih), tudi če je bila izvršba ustavljena in izvršilna dejanja razveljavljena, ne zgolj v primeru umika predloga za izvršbo, saj je bil ta pogoj z veljavnostjo od 22.8.2021 dalje črtan (Uradni list RS, št. 121/2021). Prvostopenjsko sodišče je tudi pravilno obrazložilo, da se izbris zaznambe izvršbe, ki se nanaša le na določene nepremičnine, ne pa vse, ki jih zajema skupna hipoteka, v zemljiški knjigi izvede tako, da se, upoštevajoč tehniko vpisa, izvede sprememba pri hipoteki. Četudi gre res za eno hipoteko, ustanovljeno na več nepremičninah, ni nobene ovire za izbris zaznambe izvršbe pri le nekaterih od njih.

6. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).