Jedro

Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi izhaja, da je bilo dne 9. 7. 2015 v hišnem predalčniku na naslovu tožene stranke puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in določen rok 15 dni, v katerem ga mora tožena stranka dvigniti. Ker tožena stranka pošiljke ni dvignila, je bilo priporočeno pismo po poteku tega roka puščeno v hišnem predalčniku, in to 25. 7. 2015. Ker je bila toženi stranki tožba s pozivom na odgovor in pravnim poukom o posledicah, če v roku na tožbo ne bo odgovorila toženi stranki, pravilno vročena, pritožbeni ugovor tožene stranke o nepravilni vročitvi ni utemeljen.

Tožena stranka je imela s tožečo stranko sklenjeno pogodbo o izobraževanju, izobraževanje ob delu pa bi morala končati do 30. 10. 2012. Po določbi iz 6. alineje 3. člena pogodbe o izobraževanju je dolžna tožena stranka vrniti vse nastale stroške izobraževanja, med katere se šteje tudi nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela in neposredni stroški izobraževanja v primeru, da v navedenem roku ne dokonča izobraževanja. Tožena stranka do roka izobraževanja ni končala, niti ni v skladu s 4. členom pogodbe o izobraževanju prosila za podaljšanje pogodbenega roka za dokončanje izobraževanja, zato je dolžna toženi stranki vrniti vse nastale stroške izobraževanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana zamudna sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča in tožena stranka sami krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki plačati 10.544,42 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 10. 2014 in ji povrniti stroške tega postopka v znesku 234,09 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, vse v roku 8 dni pod izvršbo.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz razloga bistvene kršitve določb ZPP po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodi in izpodbijano zamudno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, ki naj postopek nadaljuje tako, da toženi stranki tožbo vroči v odgovor ter razsodi, da je tožeča stranka dolžna plačati toženi stranki stroške postopka. V konkretnem primeru ni prišlo do osebne vročitve tožbe, zato je bila opravljena nadomestna vročitev, ko naj bi bilo v predalčniku puščeno obvestilo o prispeli pošiljki, kar vse izhaja iz točke II izpodbijane sodbe. Tožena stranka živi v večstanovanjski stavbi na naslovu A. v B. od tedaj, ko je bila s strani tožeče stranke premeščena iz C. vojašnice v B. vojašnico, kjer je zaposlena v administraciji cca. 2 leti. Ker je tožena stranka relativno nov prebivalec v imenovani stavbi ter se mu je do sedaj že večkrat zgodilo, da ni sama prejela nekaterih pomembnih pisanj v svoj poštni predalčnik, dopušča možnost, da poštna pošiljka, to je nadomestna vročitev tožbe sploh ni bila opravljena ali ni bila opravljena pravilno, ker je lahko bila opravljena v drugi hišni predalčnik. V isti stavbi živijo tudi druge osebe z istim priimkom, kakor tožena stranka. Tožena stranka dopušča možnost, glede na to, da je poštni nabiralnik zelo ozek ter se poštna vročanja opravljajo skupaj z vročanjem ogromnega števila propagandnega materiala, da je potrdilo o prispeli pošiljki enostavno padlo iz nabiralnika ter se je tako izgubilo. Glede na zgoraj opisano dejansko stanje, tožena stranka seveda ne more ponuditi nobenega pisnega dokaza, kar pa ne more pomeniti, da zgoraj navedeni razlogi nepravilne vročitve niso pravno relevantni, saj bi tožena stranka dejansko v kolikor bi prejela predmetno tožbo, tudi ponudila dokazno gradivo, ki bi utemeljeno izpodbilo tožbeni zahtevek tožeče stranke. Uveljavlja tudi bistveno kršitev določb ZPP po 7. točki drugega odstavka 339. člena. Sodišče lahko izda zamudno sodbo le, če so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji. Med procesnimi predpostavkami za izdajo take sodbe je tudi zahteva iz 2. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati. Pogodba o izobraževanju ob delu z dne 23. 10. 2008, na katero se v obrazložitvi sklicuje izpodbijana sodba v 5. členu opredeljuje, da je tožena stranka oproščena povračila stroškov izobraževanja po pogodbi, če je med drugim izobraževanje prekinila iz zdravstvenih razlogov. Tožeči stranki je znano, da je tožena stranka zaradi zelo resnih zdravstvenih težav bila neprekinjeno bolniško odsotna od 7. 11. 2011 do 22. 6. 2013. Tožena stranka tako iz utemeljenih zdravstvenih razlogov ni mogla končati izobraževanja po pogodbi ter je zaradi bistvenih zamolčanih dejstev dosegla izdajo sodbe v škodo tožene stranke ter v lastno korist, čeprav bi tožena stranka, v kolikor bi imela možnost podati odgovor na tožbo, dosegla zavrnitev tožbenega zahtevka. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da je izpodbijana zamudna sodba pravilna in zakonita, pritožba tožene stranke pa neutemeljena. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) je pritožbeno sodišče izpodbijano zamudno sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. V 318. členu ZPP so določeni pogoji za izdajo zamudne sodbe. Tako je mogoče zamudno sodbo izdati le v primeru, če tožena stranka ne odgovori na tožbo v roku 30 dni, kot ji to nalaga 277. člen ZPP, poleg tega pa morajo biti izpolnjeni še naslednji pogoji: 1. da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor; 2. da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati; 3. da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi in 4. da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik ali z dejstvi, ki so splošno znana.

7. V predmetni zadevi je sporno vprašanje, ali je bil ob izdaji zamudne sodbe izpolnjen pogoj pravilne vročitve tožbe toženi stranki. Tožena stranka trdi, da ji tožba nikoli ni bila vročena. Tej trditvi ni slediti. Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi jasno izhaja, da je bilo dne 9. 7. 2015 v hišnem predalčniku na naslovu tožene stranke puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in določen rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. Ker pošiljke tožena stranka ni dvignila, je bilo priporočeno pismo po poteku tega roka puščeno v hišnem predalčniku in to 25. 7. 2015. Tako je šteti in ni dvoma, da je bila tožba s pozivom na odgovor in pravnim poukom o posledicah, če v roku na tožbo ne bo odgovorila tožeči stranki, pravilno vročena (1. točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Sodna pošiljka je bila poslana toženi stranki na naslov, ki ga kot naslov stalnega bivališča v pritožbi navaja tudi sam.

8. Sodišče je lahko izdalo zamudno sodbo, ker je ugotovilo, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, utemeljenost zahtevka pa izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi, dejstva pa niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predlagala sama tožeča stranka. Tožena stranka je imela s tožečo stranko sklenjeno pogodbo o izobraževanju z dne 23. 10. 2008, izobraževanje ob delu na Višji D. v E., pa bi morala končati do 30. 10. 2012. Po določbi iz 6. alineje 3. člena Pogodbe o izobraževanju v povezavi z 8. členom Pravilnika o izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju v Ministrstvu za obrambo, je dolžna tožena stranka vrniti vse nastale stroške izobraževanja, v katero se šteje tudi nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela in neposredni stroški izobraževanja v primeru, da v navedenem roku ne dokonča izobraževanja. Tožena stranka do roka izobraževanja ni končala, niti ni v skladu s 4. členom pogodbe o izobraževanju prosila za podaljšanje pogodbenega roka za dokončanje izobraževanja, zato je dolžna toženi stranki vrniti vse nastale stroške izobraževanja.

9. Na podlagi 353. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo zamudno sodbo sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani s pritožbo uveljavljeni razlogi, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

10. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške, odgovor na pritožbo tožeče stranke pa ni prispeval k rešitvi zadeve, zato stroške krije sama (154. in 155. člen ZPP).