Jedro

Po zakonu je kaznovani upravičen do zahteve za sodno varstvo samo takrat, kadar je bila zoper odločbo organa prve stopnje v njegovo korist ali škodo vložena pritožba. Kaznovani ni vložil pritožbe zoper odločbo organa 1. stopnje, zato je ta odločba postala pravnomočna. Glede na to, da z odločbo organa druge stopnje ni bilo v ničemer odločeno v zvezi s kaznovanim, saj je bilo odločeno le o pritožbi zagovornika obd. pravne osebe in druge odgovorne osebe, je šteti, da kaznovani do vložitve zahteve za sodno varstvo ni upravičen.

Izrek

Zahteva zagovornika kaznovanega za sodno varstvo se zavrže kot nedovoljena.

Obrazložitev

Z odločbo Komisije za prekrške Carinarnice so bili spoznani za odgovorne podjetje in odgovorna oseba prekrška po 1. točki 1. odstavka 369. člena Carinskega zakona, pa napeljevanja h prekršku po 1. točki 1. odstavka 369. člena Carinskega zakona v zvezi s 14. členom Zakona o prekrških ter bili kaznovani z denarnimi kaznimi podjetje. Z odločbo Republiškega senata za prekrške, ki je navedena v uvodu, je bila pritožba zagovornika obdolžene pravne osebe in obdolžene odgovorne osebe zavrnjena kot neutemeljena in potrjena odločba o prekršku organa prve stopnje.

Zoper odločbo organa druge stopnje, ki je navedena v uvodu, je vložil zahtevo za sodno varstvo zagovornik kaznovanega. V zahtevi se sklicuje na razloga iz 1. in 2. točke 203. člena Zakona o prekrških ter predlaga, naj se izpodbijana odločba ali razveljavi ter preda v ponovno odločanje ali pa spremeni tako, da se odločba organa prve stopnje ustrezno spremeni.

Zahteva za sodno varstvo ni dovoljena.

Iz razlogov, ki so navedeni v 1. in 2. točki 203. člena Zakona o prekrških, je mogoče z zahtevo za sodno varstvo izpodbijati samo odločbo, izdano na drugi stopnji. Iz take vsebine nedvomno izhaja, da je obdolženec po zakonu do zahteve za sodno varstvo upravičen samo takrat, kadar je bila zoper odločbo organa prve stopnje v njegovo korist ali v njegovo škodo vložena pritožba. V postopku o prekršku zoper kaznovanega pa taka aktivnost glede vlaganja pritožbe zoper odločbo organa prve stopnje ni bila izražena in zato tudi glede njega ni bila izdana nobena odločba organa druge stopnje. Imenovani je bil spoznan za odgovornega in kaznovan zgolj na podlagi odločbe organa prve stopnje, ki je s potekom vseh pritožbenih rokov tudi glede njega postala pravnomočna. Glede na to, da z odločbo organa druge stopnje, ki je navedena v uvodu, sploh ni bilo nič odločeno v zvezi s kaznovanjem imenovanega, je treba imenovanega tudi šteti za osebo, ki ni upravičena do vložitve zahteve za sodno varstvo.

Glede na to, da vložitev zahteve za sodno varstvo zoper odločbo organa prve stopnje ni dovoljena, v zvezi z odločbo organa druge stopnje pa kaznovanega ni šteti za osebo, ki bi imela pravico podati zahtevo za sodno varstvo, je bilo treba vloženo zahtevo zagovornika v skladu z določbo 2. odstavka 204. člena Zakona o prekrških zavreči kot nedovoljeno.