Jedro

Organ za brezplačno pravno pomoč v zvezi z ugotavljanjem materialnega položaja prosilca in njegove družine nobene materialnopravne podlage na navaja, ne navaja pa niti za odločitev relevantnih dejstev. Tako iz njegovih ugotovitev ni razvidno, kakšen je mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine), niti to, ali presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Delovnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 64/2018 z dne 29. 3. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, št. VI Ps 796/2017, kjer teče postopek zoper Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Organ za brezplačno pravno pomoč je ob presoji tožnikovega premoženjskega stanja ugotovil, da iz njega ne izhaja, da bi bilo socialno stanje tožnika in njegovih družinskih članov zaradi sodnega postopka ogroženo. Tožnik je družbenik družbe A. d.o.o., ki je v letu 2016 poslovala pozitivno s prenosom iz predhodnega leta v znesku 6.025,75 EUR in čistim dobičkom v znesku 23,26 EUR, osnovni kapital družbe je 8.763,00 EUR oziroma 50 % znaša 4.381,50 EUR. Tožnikova žena je zaposlena in prejema mesečno plačo v znesku 1.562,72 EUR, tožnikov sin pa s študentskim delom zasluži povprečno mesečno 136,66 EUR neto na mesec. V lastništvu je nepremičnina, kjer družina živi, ter 1/144 nepremičnine v k.o. ..., katere vrednost znaša 80,82 EUR, osebni avtomobil Peugeot 407, letnik 2007 in Citroen Xsara Picasso letnik 2009. 2. Glede vsebine postopka o ugotavljanju statusa zavarovanca je organ za brezplačno pravno pomoč po uradni dolžnosti pridobil listine in upoštevajoč bogato sodno prakso v sorodnih zadevah ugotovil, da so v zadevah, ki jih našteva v obrazložitvi, razlage zakonskih določil enake, kot jih je zapisal že organ Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Glede na to tožnik z vložitvijo tožbe in nadaljnjim zastopanjem nima verjetnih izgledov za uspeh, zato je tožnikovo prošnjo v skladu s 24. členom in 2. točko drugega odstavka 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrnil. 3. Tožnik vlaga tožbo zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da ne drži, da je tožnik družbenih družbe A. d.o.o., ker je dne 6. 1. 2017 odsvojil svoj delež. Razen tega pri izdaji izpodbijane odločbe ni bilo upoštevano, da je tožnik prijavljen na Zavodu za zaposlovanje in brez prihodkov ter ga vzdržuje partnerica. Sin se šola in torej ne participira v družinski proračun. Stanovanje, v katerem živi z družino, je kupljeno na kredit in se še odplačuje. Kot premoženje tožeče stranke tako ostane vozilo Peugeot 407, letnik 2007, ki je na tržišču trenutno vredno 3.000,00 EUR in 1/144 nepremičnine k.o. ... v vrednosti 80,82 EUR. Skupaj ima torej 3.080,82 EUR premoženja. Glede ugotovitve, da tožnik z vložitvijo tožbe in nadaljnjim zastopanjem nima verjetnih izgledov za uspeh, pa tožeča stranka meni, da je takšno prejudiciranje nesprejemljivo. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne v nov postopek.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

5. Tožba je utemeljena.

6. Pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči določa ZBPP, ki v tretjem odstavku 11. člena pravi, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji določeni z zakonom. Za dodelitev brezplačne pravne pomoči morata torej biti kumulativno izpolnjena takoimenovani subjektivni oziroma materialni pogoj, izpolnjevanje katerega je odvisno od premoženjskih razmer na strani prosilca in njegove družine ter objektivni pogoj, izpolnjevanje katerega je odvisno od okoliščin in dejstev o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 7. Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (drugi odstavek 13. člena ZBPP).

8. Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP).

9. Drugi odstavek 14. člena ZBPP torej nakazuje na uporabo Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), v skladu s 5. členom tega zakona pa se pri odločanju upoštevajo osnove in merila, določena s tem zakonom in zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, torej z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS).

10. Prvi odstavek 27. člena ZSVarPre v zvezi z drugim odstavkom 14. člena ZBPP določa, da se brezplačne pravne pomoči ne odobri samski osebi oziroma družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (torej ZUPJS), ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Premoženje, ki se upošteva oziroma ne upošteva pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, določa ZUPJS v 17. in 18. členu.

11. Z zgoraj navedenimi predpisi je torej ugotavljanje premoženjskega stanja prosilca in njegove družine natančno predpisano. Organ za brezplačno pravno pomoč v zvezi z ugotavljanjem materialnega položaja prosilca in njegove družine nobene materialnopravne podlage na navaja, v zvezi s tem pa tudi za odločitev relevantnih dejstev ne ugotavlja. Tako iz njegovih ugotovitev ni razvidno, kakšen je mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine), niti ali presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka.

12. Razen tega tudi višine 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka organ za brezplačno pravno pomoč ni ugotovil, niti s kakšnim premoženjem natanko razpolaga tožnik in njegova družina. V obrazložitvi le na splošno našteva premoženje, ki ga pripisuje tožniku in njegovi družini, ne da bi pri tem ločil premoženje pravne in fizičnih oseb. Zaključek o premoženjskem stanju tožnika in njegove družine je tako povsem pavšalen in nekonkretiziran in ga zato ni mogoče preizkusiti.

13. Enako velja tudi glede izpolnjevanja objektivnih pogojev po 24. členu ZBPP. Po tem členu se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma, da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (prvi odstavek). Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale (tretji odstavek).

14. Tudi v tem delu izpodbijane odločitve ni mogoče preizkusiti, saj iz obrazložitve izhaja le, da je odločitev v zadevi, za katero želi tožnik dodelitev brezplačne pravne pomoči, v skladu s sodno prakso, iz obrazložitve pa ni razvidno niti za kakšno zadevo gre, niti na čem temelji zaključek, da tožnikova zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh.

15. Ker se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, je bila storjena absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Bistvena kršitev določb postopka je vselej podana v primeru, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa ZUP (tretji odstavek 27. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1), zato je sodišče po 3. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijani sklep odpravilo ter v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo pristojnemu organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba odpraviti storjeno kršitev pravil upravnega postopka, s stopnjo zanesljivosti ugotoviti vsa za odločitev glede na relevantno materialnopravno pomembna dejstva, nato pa sprejeto odločitev obrazložiti tako, da jo bo mogoče preizkusiti (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).