Jedro

Toženkina razlaga določb 19. in 32. člena ZNP glede na priložene sodbe višjega sodišča, ki v zadevah s podobnih dejanskim in pravnim stanjem razlagajo drugačno pravno naziranje, ni pravilna. Zato so možnosti za ugoditev prosilčevi pritožbi objektivno izkazane. S tem pa je izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, Organa za brezplačno pravno pomoč, Bpp 239/2014 z dne 12. 2. 2014, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se prošnja prosilca A.A. (tožnika v tem sporu) za odobritev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah, opr. št. N 13/2009 z dne 22. 1. 2014, kot neutemeljena zavrne. V obrazložitvi tožena stranka razlaga, da tožnik ne izpolnjuje pogojev v skladu s 24. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa vsebinski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Iz obrazložitve sklepa Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah, št. N 13/2009 z dne 22. 1. 2014 izhaja, da je prosilec skupaj z B.B., po smrti C.C. dne 9. 1. 2011, v postopek vstopil kot pravni naslednik predlagatelja sodne ureditve meje. D.D. je namreč predlog za sodno ureditev meje vložil že dne 8. 7. 2009. Po vpogledu v zemljiško knjigo je ugotovljeno, da so nepremičnine, za katere predlagatelj zahteva sodno ureditev meje, v solasti E.E. v deležu do 1/2 celote. Navaja 132. člen Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP), ki določa, da se postopek za ureditev meje začne na predlog, ki mora vsebovati zemljiškoknjižne podatke o zemljiščih, med katerimi je meja sporna, kot tudi ime, priimek in prebivališče lastnikov oziroma uporabnikov zemljišč, med katerimi je meja sporna in razloge zaradi katerih se predlaga ureditev meje. Po določbi 19. člena ZNP je udeleženec postopka poleg predlagatelja in nasprotnega udeleženca tudi oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša in oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Sklep o meji je odločba, ki po svoji naravi ureja razmerja med vsemi lastniki parcel, ki se jih sporna meja dotika. Posameznemu solastniku je sicer dana aktivna legitimacija za ureditev meje, vendar pa mora na pasivni strani navesti vse udeležence, na katere se bodo učinki odločbe neposredno nanašali. Ker prvotni predlagatelj solastnice v predlogu ni navedel, ne na strani predlagatelja, ne na strani nasprotnega udeleženca, po pozivu sodišča, na predlog zdajšnjega predlagatelja, pa se ga. E.E. (solastnica nepremičnin) ni izjasnila ali vstopa v postopek, je predlog prosilca nepopoln. Glede na ugotovljeno, se tudi Organ za bpp pridružuje mnenju prvostopenjskega sodišča, da je bilo treba takšen predlog zavreči. 2. Tožnik v tožbi uveljavlja tožbene razloge procesne kršitve določb postopka, nepravilno uporabo materialnega prava in zmotno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) določa, kdaj se šteje, da je določena zadeva očitno nerazumna in ni v skladu s 24. členom ZBPP. Tožena stranka v obrazložitvi ni navedla nobenega od razlogov, temveč zgolj pavšalno navaja, da je tožba nerazumna in se sklicuje na določbe zakonodaje, ki jih je nepravdno sodišče navedlo že v sklepu o zavrženju predloga. Tožnik je že v postopku izrecno navedel sodno prakso, iz katere izhaja drugačna stališče do spornega vprašanja. Kljub temu se tožena stranka do teh navedb ni opredelila, temveč je slepo sledila odločitvi sodišča. To pa presega pristojnosti tožene stranke v postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Gre za prejudiciranje uspeha pravnega sredstva v spornem primeru. Tožniku, ki je slabega zdravstvenega stanja in nima sredstev za plačilo, se s tem omejuje pravica do poštenega sojenja in pravica do dostopa do sodišča, kar so vse pravice zajamčene v Ustavi. Tožnik predlaga, da se tožbi ugodi, odpravi izpodbijana odločba in da sodišče odloči, da se prošnji ugodi in se mu odobri brezplačna pravna pomoč. Podredno predlaga, da se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka, ki jih specificira. Tožnik še predlaga, da se ga oprosti plačila sodnih taks, ker nima redne zaposlitve, prejema le denarno socialno pomoč.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

4. Tožba je utemeljena.

5. V obravnavanem primeru je tožena stranka odločila o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku vložitve pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah, opr. št. N 13/2009 z dne 22. 1. 2014. Presojala je objektivni pogoj po določbi 24. člena ZBPP, ker ta po mnenju tožene stranke ni izpolnjen, se tožena stranka ni spuščala še v nadaljnjo presojo finančnega, to je subjektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 6. V obrazložitvi izpodbijane odločbe, tožena stranka zgolj povzema odločitev zgoraj navedenega sklepa, št. N 13/2009 z dne 22. 1. 2014, s katerim je okrajno sodišče zavrglo tožnikov predlog za sodno ureditev meje, kot nepopoln. Tožena stranka v obrazložitvi navaja, da je sodišče odločitev pravilno oprlo na določbe 19. in 132. člena ZNP, katerih zakonsko vsebino podrobno povzema. Glede na ugotovljeno dejansko stanje v sklepu Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah, št. N 13/2009 z dne 22. 1. 2014, katero med strankami v nepravdnem postopku pred okrajnim sodiščem, kot tudi v tem upravnem sporu ni sporno, gre za zmotno razlago določb 19. in 132. člena ZNP. Takšna razlaga navedenih zakonskih določb (19. člen ZNP določa kdo je udeleženec nepravdnega postopka, 32. člen ZNP določa, kaj mora predlog za sodno ureditev meje vsebovati) in glede na priloženo civilno sodno prakso Višjega sodišča (sklep I Cp 246/2012, II Cp 2387/2012, sklep Cp 110/2011), ki v zadevah s podobnim dejanskim in pravnim stanjem razlagajo drugačno pravno naziranje, kot je v izpodbijani odločbi, so možnosti za pritožbeno ugoditev objektivno izkazane. S tem pa je izpolnjen objektivni pogoj, ki ga določa 24. člena ZBPP (prosilec ima verjetne izglede za uspeh). Utemeljen je tako tožbeni ugovor, da gre pri takšni odločitvi za prejudiciranje uspeha pravnega sredstva in odločitev ni v skladu z zakonskim namenom dodelitve brezplačne pravne pomoči. 7. Sodišče je tožbi ugodilo na podlagi 4. točke prvega odstavka (nepravilna uporaba materialnega prava) 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter zadevo po tretjem odstavku tega člena vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

8. Sodišče ni odločalo o tožnikovem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, glede na to, da se po določbi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah, v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči sodna taksa ne plača. 9. Tožeča stranka je ob vložitvi tožbe zahtevala povrnitev stroškov postopka. Sodišče o zahtevi odloča na podlagi določbe tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi ali ugotovi nezakonitost izpodbijanega akta, se tožeči stranki glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje. Prisojeni znesek plača tožena stranka. Upoštevaje določbo 2. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožeči stranki v upravnem sporu (Pravilnik) sodišče ugotavlja, da je tožečo stranko v upravnem sporu zastopala pooblaščena odvetniška družba, zadeva pa je bila rešena na seji, zato je skladno z določbo drugega odstavka 3. člena Pravilnika tožeči stranki priznalo stroške v višini 285 EUR, povečane za 22% DDV.