Jedro

V pravno poslovne odločitve pravne osebe, ki ni stranka postopka zaradi zavarovanja zahtevka, da poslovni delež sodi v skupno premoženje, ni dovoljeno posegati in takšne omejitve niso primerno sredstvo za zavarovanja.

Izdana začasna odredba glede na pravilo o začetku učinkovanja vpisov (73. člen ZZK-1) ne bi mogla učinkovati na vpise ali odločanje o vpisih, katerih učinki bi se začeli pred trenutkom učinkovanja vpisa zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve, oziroma povedano drugače, začasna odredba nima učinkov na tiste zemljiškoknjižne postopke, ki so se že začeli in v katerih so opravljeni vpisi, ki učinkujejo pred zaznambo začasne odredbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep v točki III. potrdi.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom (I.) tožencu prepovedalo odtujiti in obremeniti poslovni delež v družbi A., d. o. o., do 75 % vpisan na ime toženca; (II.) odločilo, da se ta prepoved vpiše v Sodni register; (III.) zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe glede predlagane prepovedi tožencu kot zakonitemu zastopniku družbe A., d. o. o., da razpolaga, odtujuje ali obremenjuje premoženje v lasti družbe in da razpolaga, odtuji ali obremeni lastni poslovni delež družbe A., d. o. o.; (IV) odločilo, da začasna odredba velja 60 dni po nastopu izvršljivosti sodne odločbe iz tega postopka ter da (V.) stroški začasne odredbe predstavljajo nadaljnje pravdne stroške.

2. Tožeča stranka v pravočasni pritožbi zoper III. točko sklepa uveljavlja vse pritožbene razloge, predlaga spremembo sklepa tako, da se predlogu za izdajo začasne odredbe v celoti ugodi.

Navaja, da je začasna odredba glede odsvajanja premoženja družbe potrebna, da se prepreči uporaba sile ali težko nadomestljive škode. Predlagana je torej ureditvena začasna odredba, s katero se do dokončne razdelitve skupnega premoženja prepreči tožencu nadaljnje oškodovanje ali zmanjševanje obsega oz. vrednosti skupnega premoženja (kar bi se zgodilo v primeru razprodaje premoženja A., d. o. o.), oz. da se prepreči, da bi med sodnim postopkom prišlo do sprememb, zaradi katerih sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena.

Iz sklepa sploh ni razvidno ali se je sodišče ukvarjalo z vprašanjem ali je izdaja takšne začasne odredbe potrebna oz. nujna, zaradi česar tožnica meni, da ji je bila kršena pravica do izjave (nikjer ni omenjen pojem ureditvene začasne odredbe, tudi 2. alineja 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ)1 ne), prav tako ni besede o škodljivem odtujevanju premoženja družbe v preteklosti pod ceno), nepopolno pa je ostalo tudi ugotovljeno dejansko stanje. Če sodišče prve stopnje meni, da zaradi obveznih ravnanj direktorja družbe (naštetih v 14. točke obrazložitve) na podlagi določb Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1)2 poslovni delež v družbi in njegova vrednost ni v nevarnosti, je zmotno ugotovilo dejansko stanje in z bistveno procesno kršitvijo spregledalo vse navedbe tožnice o preteklem škodljivem ravnanju toženca in njegovem odtujevanju premoženja družbe pod ceno.

Sodišče prve stopnje ni navedlo zakonske podlage, da ni dovoljeno posegati v pravnoposlovne odločitve pravne osebe, ki ni stranka tega postopka in da zato predlagane omejitve niso primerno sredstvo za zavarovanje upničine terjatve. Pri tem poudarja pritožba, da sodišče izda kakršno koli začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. Če je mogoče tretji osebi (dolžnikovemu dolžniku) prepovedati pravno poslovno odločitev izročiti stvar ali plačati terjatev, je po prepričanju tožnice mogoče tudi izdati začasno odredbo,s katero se prepove sklepati škodljive posle v imenu te pravne osebe. Sodišče ne bi smelo spregledati, da gre za enoosebno d. o. o., v kateri je toženec edini družbenik. Sklicevanje na pravno samostojnost družbe je zato formalistično in izvotli namen začasnih odredb. Tako npr. v enoosebni družbi ni nikogar, ki bi nadziral pravno poslovne odločitve poslovodje, ki je hkrati tudi edini v register vpisani družbenik. Tožnica izven postopka na ugotovitev obsega skupnega premoženja nima drugih pravnih vzvodov za preprečitev nadaljnjega nastajanja škode. Stališče, da predlagane omejitve niso primerno sredstvo zavarovanja je neobrazloženo in ga ni mogoče preveriti.

Glede prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin v B. pritožba opozarja, da je na nepremičninah vpisana zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, kar z zadostno verjetnostjo dokazuje, da bo to skupno premoženje toženec brez soglasja tožnice odsvojil. Zato je tožnica tudi predlagala prepoved odtujitve in obremenitve, za primer kršitve te prepovedi pa izrek denarne kazni. Predlagatelj začasne odredbe po prepričanju tožnice ni dolžan predlagati tudi zaznambe prepovedi obremenitve in odtujitve nepremičnin v zemljiški knjigi. Sodišče ne sme predloga zavrniti, če je predlagatelj zahteval manj od tistega, kar bi lahko. Pritožba v zvezi s tem opozarja, da 273. člen ZIZ dopušča izdajo vsakršne začasne odredbe in ne zgolj tistih, ki so primeroma navedene v prvem odstavku 272. člena ZIZ.

3. V odgovoru na pritožbo toženec pritrjuje izpodbijanemu delu sklepa, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje iz izpodbijane III. točke sklepa. Tako ima sodišče prve stopnje prav, da v pravno poslovne odločitve pravne osebe, ki ni stranka postopka zaradi zavarovanja zahtevka, da poslovni delež sodi v skupno premoženje, ni dovoljeno posegati in takšne omejitve niso primerno sredstvo za zavarovanja. Takšno stališče je bilo že večkrat zaveto v sodni praksi.3 Pritožba opozarja, da sodišče prve stopnje ni navedlo zakonske podlage, da ni dovoljeno posegati v pravnoposlovne odločitve pravne osebe, ki ni stranka tega postopka, a vendar to ne drži. Pravno podlago zavzetega stališča je sodišče prve stopnje podrobno razčlenilo v 14. točki obrazložitve, pritožbeno sodišče pa se na ta pravilna navajanja v izogib nepotrebnemu ponavljanju v celoti sklicuje. Bistveno pri tem je, da gre na eni strani za pravdni stranki (v skupno premoženje katerih naj bi po tožbenih navedbah spadal tudi poslovni delež v družbi z omejeno odgovornostjo), na drugi strani pa za samostojen pravni subjekt (družbo z omejeno odgovornostjo) ki je ločen od družbenikov oz. lastnikov,4 kar seveda logično pomeni, da premoženje takega (od pravdnih strank ločenega) subjekta ne more predstavljati njunega skupnega premoženja.

6. Pravilna pa je tudi odločitev o zavrnitvi predloga za začasno odredbo, ki se nanaša na nepremičnine v B. Pritožba sama namreč pove, da je na nepremičninah (za katere je predlagana izdaja začasne odredbe s prepovedjo odtujitve in obremenitve) vpisana zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, kar pa pomeni, da morebitna začasna odredba s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine ne bi mogla več ščititi nobenih tožničinih zahtevkov. Izdana začasna odredba, glede na pravilo o začetku učinkovanja vpisov (73. člen Zakona o zemljiški knjigi – v nadaljevanju: ZZK-15) ne bi mogla učinkovati na vpise ali odločanje o vpisih, katerih učinki bi se začeli pred trenutkom učinkovanja vpisa zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve oziroma povedano drugače, začasna odredba nima učinkov na tiste zemljiškoknjižne postopke, ki so se že začeli in v katerih so opravljeni vpisi, ki učinkujejo pred zaznambo začasne odredbe. Zaznamba _vrstnega reda_ za pridobitev lastninske pravice bodočega lastnika predstavlja fikcijo, da je prodajalec za nepremičnino že izdal zemljiškoknjižno dovoljenje za vknjižbo lastninske pravice.6 Začasna odredba, tudi če bi postala pravnomočna, po vknjižbi lastninske pravice spornih nepremičnin v vrstnem redu za pridobitev lastninske pravice od vknjižbe ne bi mogla imeti več nobenih koristnih učinkov za tožnico.7

7. Da začasna odredba s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine s sočasnim izrekom denarne kazni ni primerno sredstvo zavarovanja, je v 15. točki izpodbijanega sklepa podrobno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Na stranki, ki zahteva hitro in učinkovito zavarovanje svoje terjatve, je breme pravilne in popolne priprave ustreznega predloga tako glede same terjatve, ki naj se zavaruje, sredstva zavarovanja in povezave med njim in terjatvijo.8

8. Res je, kar navaja pritožba, da 273. člen ZIZ dopušča izdajo vsakršne začasne odredbe in ne zgolj tistih, ki so primeroma navedene v prvem odstavku 272. člena ZIZ. Pogoj za dopustitev začasne odredbe pa je, da je z njo mogoče doseči namen zavarovanja. Kot pa je bilo že pojasnjeno, pa začasni odredbi s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine s sočasnim izrekom denarne kazni ter s prepovedjo tožencu kot zakonitemu zastopniku družbe A., d. o. o., da razpolaga, odtujuje ali obremenjuje premoženje v lasti družbe in da razpolaga, odtuji ali obremeni lastni poslovni delež družbe A., d. o. o., nista primerni sredstvi zavarovanja.

9. Ker pritožba ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)9 pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

10. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške. Sam pa trpi svoje stroške odgovora na pritožbo tudi toženec, saj njegov odgovori ni prispeval k odločitvi in zato ni bil potreben (154., 155. in 165. člen ZPP).

1 Uradni list RS, št. 51/1998, s spremembami. 2 Uradni list RS, št. 42/2006, s spremembami. 3 Npr. VSL II Cp 331/2012: »Zaradi zavarovanja zahtevka, s katerim se uveljavlja kapitalski vložek oz. poslovni delež kot del skupnega premoženja, ni mogoče omejevati pooblastil, ki jih ima toženec kot poslovodja (direktor) družbe z omejeno odgovornostjo.« Podobno VSL I Cp 382/2013: »Ker se s predlogom, da se dolžniku kot poslovodju družbe prepove razpolaganje z nepremičnim premoženjem d. o. o., ne varuje zahtevka na ugotovitev, da je poslovni delež v tej družbi skupno premoženje upnice in dolžnika, predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen.« 4 4. člen ZGD-1. 5 Uradni list RS, št. 58/2003, s spremembami. 6 VSL I Cp 929/2010. 7 VSL Sklep I Cpg 665/2017. 8 VSL sklep II Cp 2942/2015. 9 Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami.