Jedro

Določba 300. člena ZPP sodišču ne nalaga obveznosti združevanja pravd, temveč daje pooblastilo, da o združitvi pravd odloči ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera.

Predlagatelj je predlog umaknil iz razloga, ker pred sodiščem že poteka postopek glede določitve stikov. Ker predlagatelj ni izkazal, da je predlog umaknil takoj, ko je nasprotni udeleženec izpolnil pravovarstveni zahtevek iz predloga, je nasprotnemu udeležencu dolžan povrniti stroške postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je predlagatelju naložilo povračilo stroškov postopka nasprotnega udeleženca v višini 131,32 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje predlagatelj, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Meni, da bi moralo prvostopenjsko sodišče predmetno zadevo združiti z zadevo N 268/2013, ki se prav tako nanaša na ureditev stikov med mladoletnima otrokoma M. in K. G. Sodišče ni sledilo načelu ekonomičnosti in je pritožniku povzročilo nepotrebne stroške. Nevarnost dvojnega – paralelnega obravnavanja – bi moralo preprečiti z združitvijo več predlogov v enoten postopek, s čimer bi se preprečilo nastajanje nepotrebnih stroškov. V obravnavani zadevi je predlagatelj predlog umaknil, s čimer so mu bili povzročeni nepotrebni stroški; pri odločanju pa je prvostopenjsko sodišče kršilo določbe postopke in nepravilno uporabilo materialno pravo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeni očitek predlagatelja o bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka ni utemeljen, enako pa velja tudi za zatrjevanja v zvezi z zmotno in nepopolno ugotovitvijo dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Ta dva očitka v pritožbi niti nista ustrezno konkretizirana.

5. Določba 300. člena ZPP res daje pooblastilo sodišču, da v primeru več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali tožencev, te pravde združi v skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. Zakon sodišču ne nalaga obveznosti združevanja pravd, marveč ima sodišče pooblastilo, da o združitvi pravd odloči ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera.

6. Predlagatelj v obravnavani zadevi predloga za združitev zadev niti ni podal, predlog za omejitev stikov pa je vložil ob vedenju, da je nekaj mesecev pred njim spremembo stikov na sodišču uveljavljala tudi mati otrok K. G. V primeru identičnosti predlogov sodišče zahtevka predlagatelja niti ne bi smelo obravnavati zaradi litispendence in bi ga moralo že na začetku zavreči. Če pa v zadevi ne gre za litispendenco, sodišče ni zavezano k združevanju zadev, ampak o tem odloči po proučitvi vseh okoliščin zadeve, kot je bilo že prej navedeno.

7. Bistveno v obravnavani zadevi je, da je predlagatelj predlog umaknil iz razloga, ker pred sodiščem že poteka postopek glede določitve stikov (N 268/2013). Predlog je umaknil šele 15. 4. 2014, čeprav je bil že ob sami vložitvi tožbe (13. 1. 2014) seznanjen s prej navedenim dejstvom. Prvostopenjsko sodišče je zato ob upoštevanju določbe 37. člena Zakona o nepravdnem postopku in smiselni uporabi določbe prvega odstavka 158. člena ZPP pravilno odločilo, da je predlagatelj dolžan nasprotnemu udeležencu povrniti stroške postopka. Predlagatelj namreč ni izkazal, da je predlog umaknil takoj, ko je nasprotni udeleženec izpolnil pravovarstveni zahtevek iz predloga.

8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in niso podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).