Jedro

V postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenje sodišče ne more ugotavljati, ali je storilec dejansko storil prekrške, za katere so mu bile izrečene kazenske točke in so neutemeljene navedbe, da sodišče ni samo preverjalo in izreklo o času storitve posameznih prekrškov.

Izrek

I. Pritožba se kot prepozna zavrže. II. Storilec je dolžan plačati sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, ki so bile vpisane v vozniško dovoljenje na dan 19. 7. 2021, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel in presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, in mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilčeva zagovornica iz vseh pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča temelji na ugotovitvah, da je bilo storilcu s plačilnim nalogom Policijske postaje ... z dne 17. 3. 2021, ki je postal pravnomočen 26. 3. 2021, za prekršek storjen 17. 3. 2021 z motornim vozilom B kategorije, izrečenih 16 kazenskih točk in s plačilnim nalogom Policijske postaje ... z dne 19. 7. 2021, ki je postal pravnomočen 28. 7. 2021, za prekršek storjen 19. 7. 2021 z motornim vozilom B kategorije, izrečenih 8 kazenskih točk. Ob takšnih ugotovitvah je sodišče prve stopnje storilcu utemeljeno izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj takšno posledico določa tretji odstavek 22. člena ZP-1. 5. Prvi odstavek 202.č člena ZP-1 določa, da mora obrazložitev sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja vsebovati navedbo vseh kategorij motornih vozil, vpisanih v vozniško dovoljenje storilca, s katerimi so bili storjeni prekrški zoper varnost cestnega prometa, in podatkov o pravnomočnih sodbah in odločbah o prekrških, s katerimi so bile storilcu izrečene kazenske točke v cestnem prometu (navedba organa, ki je sodbo oziroma odločbo izdal, datum izdaje in pravnomočnosti sodbe oziroma odločbe). Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo čas storitve posameznega prekrška, datum izdaje plačilnega naloga in datum pravnomočnosti posameznega plačilnega naloga ter organ, ki je plačilni nalog izdal. Zagovornica sicer v pritožbi navaja, da datumi storitve prekrškov ne ustrezajo dejanskemu stanju, vendar pri tem ne pojasni, katera izmed ugotovitev glede časa storitve prekrška naj bi bila napačna in so zato take pritožbene navedbe neutemeljene.

6. Prav tako so neutemeljene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje zaradi zagotovitve pravice do poštenega sojenja, pravice do izjave in zagotavljanja zaupanja v sodstvo, storilcu omogočiti, da pred izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja vpogleda v plačilne naloge in se o njih izreče. Plačilni nalogi so bili storilcu izdani v postopku o prekršku in so postali pravnomočni. Plačilni nalog pa lahko postane pravnomočen le kadar je izkazana pravilna in zakonita vročitev. Z vročitvijo se zagotavlja seznanitev storilca s storjenim prekrškom in kaznijo ter omogoča vlaganje pravnih sredstev. Storilec je tako z obema plačilnima nalogoma bil seznanjen v postopku o prekršku, saj iz overjenih fotokopij teh plačilnih nalogov pod prilogama C1 in C2 jasno izhaja, da sta mu bila vročena osebno na kraju storitve prekrška, zato sodišču v postopku izdaje sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ni potrebno (ponovno) vročati teh plačilnih nalogov, niti obvestila ministrstva, pristojnega za vodenje evidence kazenskih točk. Z izdajo sklepa brez predhodnega vročanja plačilnih nalogov, na katerih temelji izpodbijani sklep, in obvestila ministrstva, sodišče ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb postopka o prekršku (oz. kazenskega postopka, kot zmotno navaja zagovornica v pritožbi), niti zaradi tega ni zmotno ugotovljeno dejansko stanje.

7. Prav tako se sodišče zaradi učinka pravnomočnosti v okviru predmetnega postopka ne sme in ne more spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti plačilnih nalogov. Tako ne more ugotavljati, ali je storilec dejansko storil prekrške, za katere so mu bile izrečene kazenske točke in so neutemeljen navedbe, da sodišče ni samo preverjalo in izreklo o času storitve posameznih prekrškov. Odsotnost argumentirane opredelitve do pravilnosti in zakonitosti plačilnih nalogov zato ne predstavlja kršitve 29. člena Ustave in d) točke tretjega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot neutemeljeno zatrjuje zagovornica v pritožbi. Izpodbijani sklep tako v nasprotju s pritožbenimi navedbami vsebuje vse, kar je potrebno in ga je tudi v celoti mogoče preizkusiti. Zato ni mogoče slediti pritožbenemu stališču, da je izpodbijani sklep preuranjen in da je obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka o prekršku.

8. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo storilčeve zagovornice kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

9. Ker storilčeva zagovornica s pritožbo ni uspela, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 odločilo, da je storilec dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso, ki jo je pritožbeno sodišče odmerilo v skladu s tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v višini 20,00 EUR. Sodno takso je storilec dolžan plačati v 15. dneh po vročitvi tega sklepa, k plačilu pa ga bo pozvalo prvostopenjsko sodišče.