Jedro

Ni se mogoče utemeljeno sklicevati na zemljiškoknjižno stanje, ki ni vsklajeno s sodno poravnavo.

Izrek

Revizija zoper sodbo se zavrne kot neutemeljena. Revizija zoper sklep se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem bi morala toženca izročiti tožnikoma vsakemu do ene nerazdelne polovice del parcel št. 888/1, 888/2 in 888/3 k.o. v izmeri 1010 m2. Ugotovilo je, da je bila v nepravdnem postopku opr. št. N 355/85 pri Temeljnem sodišču v Ljubljani, enota v ... sklenjena poravnava med A. Z. in tožencema, s katero sta bili tedanji parceli 888/1 in 888/2 k.o. razdeljeni tako, da je Z. pripadlo v izključno last zemljišče del parc. 888/2, ki se je pripojilo Z. parc. 889/1, preostali del parcele 888/2 in cela parc. 888/1 pa je pripadla A. V. Betonsko zajetje na parc. 888/2 je postalo last J. Š. V postopku opr.št. II P 553/89 je bilo ugotovljeno, da pripadata parc. št. 888/1 in 888/2 (zmanjšana za del, ki je pripadel Z.), tožencu A. V. na novo nastala parcela 888/3 pa A. Z. Sedanjima tožnikoma je bilo naloženo, da morata sedanjemu prvemu tožencu A. V. izdati ustrezno zemljiškoknjižno listino. V istem postopku je bila tožba na ugotovitev neveljavnosti poravnave opr. št. N 355/85 zavržena. Tožnika opirata svoj zahtevek na izročilno pogodbo z dne 27.3.1989, s katero jima je Z. izročil tudi sporne parcele. Te pa glede na prej sklenjeno sodno poravnavo niso bile več njegove, česar se je zavedal sam in oba tožnika. Tožnika teh parcel nista pridobila v dobri veri. Zemljiškoknjižno stanje jima zato ne daje upravičenj, ki tvorijo lastninsko pravico. Parcelo št. 888/3 pa tožeča stranka nemoteno uživa in mu toženca tega ne branita.

Ker je zavrnilo tožbeni zahtevek, je zavrnilo tudi predlog na izdajo začasne odredbe.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in na podlagi enakih ugotovitev potrdilo sodbo in sklep prve stopnje.

Zoper sodbo in sklep sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka revizijo. Uveljavlja vse revizijske razloge po 385.čl. zakona o pravdnem postopku ( v nadaljnjem ZPP) in predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi odločbi druge in prve stopnje in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Obema odločbama očita, da nimata razlogov o bistvenih okoliščinah. Sklicuje se na zemljiškoknjižno stanje in zatrjuje, da za sodno poravnavo ni vedela. Sodni poravnavi tudi ne priznava veljavnosti, ker ne izraža prave volje njunega lastninskega prednika A. Z. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in tedanjemu Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil (3. odst. 390.čl. ZPP).

Revizija zoper sodbo ni utemeljena, revizija zoper sklep pa ni dovoljena.

Parceli št. 888/1 in 888/1 k.o. sta na podlagi sodne poravnave opr. št. N 355/85 z dne 26.5.1986, sklenjene pri Temeljnem sodišču v Ljubljani, enote v ., pripadli v last tožencu A. V. S pravnomočno sodbo opr. št. II P 553/89 z dne 30.1.1991 istega sodišča je bilo tožencema naloženo, da izstavita tožniku zemljiškoknjižno listino, ki bo omogočila zemljiškoknjižno izvedbo navedene poravnave. Glede na navedeno pravnomočno sodbo, ki temelji na prej sklenjeni sodni poravnavi, se toženca v tej pravdi ne moreta utemeljeno sklicevati na zemljiškoknjižno stanje. To namreč ni vsklajeno s sodno poravnavo, ki ima učinek pravnomočne sodbe (323.čl. ZPP). Zemljiškoknjižno stanje, na katerega se sklicuje tožeča stranka, pa je tudi v nasprotju s prej navedeno pravnomočno sodbo. Sklicevanje na stanje, ki nasprotuje pravnomočni sodbi in ki bi moralo biti spremenjeno na podlagi pravnomočne sodbe, pa ne more biti utemeljeno. Pravno nesprejemljivo je tudi stališče tožeče stranke, da ne priznava sodne poravnave. To še tem manj, ker je bila tožba na neveljavnost sodne poravnave pravnomočno zavržena. Sodišči prve in druge stopnje sta torej odločili pravilno, ko sta sklicujoč se na sodno poravnavo opr. št. N 355/85 in sodbo ter sklep opr. št. II P 553/89 Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v ..., zavrnili tožbeni zahtevek na izročitev zemljišč, o katerih je bilo dogovorjeno s poravnavo in odločeno s sodbo.

Revizijski očitek, da izpodbijani sodbi nista obrazloženi, ni utemeljen. Obe sodbi sta izčrpno obrazloženi in vsebujeta vse ugotovitve in argumente, na katerih temelji odločitev. Zato neobrazloženosti sodbama ni mogoče očitati.

Uveljavljani revizijski razlogi niso podani, zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožeče stranke zoper sodbo kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).

Revizija zoper sklep, s katerim je bila zavrnjena pritožba zoper zavrnitev predloga na izdajo začasne odredbe, pa ni dovoljena. Če so izpolnjene z zakonom določene predpostavke, je namreč dovoljena revizija zoper sklep, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (1. odst. 400.čl. ZPP). S sklepom, s katerim je zavrnjen predlog za izdajo začasne odredbe hkrati, ko je s sodbo zavrnjen tožbeni zahtevek, pa postopek ni končan. O predlogu za izdajo začasne odredbe odloča sodišče praviloma pred odločanjem o glavni stvari, kar že samo po sebi jasno pove, da ne gre za odločbo, s katero se konča postopek. Zato je revizijo zoper ta sklep revizijsko sodišče zavrglo (392.čl. ZPP).