Jedro

Opis ravnanja, da obdolženec neupravičeno ni hotel izročiti vozila in prometnega dovoljenja zasebnemu tožilcu v prepričanju, da tega ni dolžan, dokler mu zasebni tožilec ne plača opravljenega dela; s tem je jasno razvidno, da naj bi obdolženec vzel domnevno obligacijsko-zastavno pravico (podjemne pogodbe), zato je odločitev sodišča, da iz opisa ne izhaja, kakšno domnevno pravico naj bi si vzel, nepravilna.

Izrek

Pritožbi zasebnega tožilca T. J., vloženi po pooblaščencu odvetniku M. K., se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

: Zasebni tožilec T. J. je po svojih pooblaščencih dne 1.2.2007 vložil zasebno tožbo zoper obdolženega F. O. zaradi kaznivega dejanja samovoljnosti po 1. odstavku 313. člena KZ. Sodišče prve stopnje je pri preizkusu zasebne tožbe po 437. členu ZKP zasebno tožbo zavrglo iz razloga po 1. odstavku 437. člena ZKP v zvezi s 1. točko 1. odstavka 277. člena ZKP.

Proti temu sklepu je pooblaščenec zasebnega tožilca vložil pritožbo „iz vseh pritožbenih razlogov“ ter predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.

Zagovornik obdolženca je v odgovoru na pritožbo predlagal zavrnitev pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje zasebno tožbo zavrglo, ker iz opisa obdolžencu očitanega kaznivega dejanja samovoljnosti ne izhaja, kakšno resnično ali domnevno stvarno ali obligacijsko pravico naj bi si obdolženec vzel mimo posredovanja pristojnega državnega organa. Pritožnik pa utemeljeno navaja, da iz opisa jasno izhaja, da obdolženec neupravičeno ni hotel izročiti zasebnemu tožilcu njegovega vozila in prometnega dovoljenja v prepričanju, da dokler ne dobi delnega plačila, da mu vozila ni potrebno izročiti. S tem je zasebni tožilec v zasebni tožbi navedel, da si je obdolženec zato, da bi si zavaroval plačilo za svoje delo iz podjemne pogodbe, vzel zastavno pravico na avtomobilu, last zasebnega tožilca, ki ga je popravljal. Po obligacijskih predpisih pa je podjemnik dolžan izročiti naročniku popravljeno stvar ter šele tedaj pridobi pravico do plačila. To pa pomeni, da so v opisu obdolženčevega ravnanja navedene okoliščine, iz katerih je nedvomno razvidno, da naj bi si obdolženec vzel domnevno obligacijsko-zastavno pravico. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi pooblaščenca zasebnega tožilca ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.