Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje predstavljajo le tiste okoliščine, ki jih kljub izkazani skrbnosti ni bilo mogoče predvideti ali preprečiti in je torej posledica nezakrivljenega ravnanja odvetnika oziroma stranke, na katero stranka ali njen pooblaščenec ne more vplivati.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbe.
1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Mariboru (v nadaljevanju sodišče prve stopnje) zavrnilo predlog tožene stranke, s katerim je predlagala vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamuda roka za odgovor na revizijo.
2. Sklep s pritožbo izpodbija tožena stranka (v nadaljevanju pritožnik) in uveljavlja pritožbena razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb pravdnega postopka1. Navaja, da je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje uveljavljal dva utemeljena razloga in sicer (a) pravočasnost prihoda na poštno poslovalnico in dejstvo, da je bila v poslovalnici gneča ter (b) zmoto pooblaščenca o dejanskem času različnosti sistema prikazovanja časa in s tem tudi delovnega časa ter sistema za sprejemanje pošiljk. V obširni pritožbi pooblaščenec pritožnika navaja, da je odvetnik že več kot 15 let in da je pošta vsem strankam, ki so prišle v poslovalnico do 24.00 ure, odtisnila datum prihoda na pošto tudi, če se je prevzem poštne pošiljke zavlekel po 24.00 uri. S spremembo elektronskega evidentiranja sprejeta pošte se evidentira čas v skladu s poštno uro, pri čemer je poštna poslovalnica tudi odprta do 24.00 ure kot jo prikazuje ura oziroma prikazovalnik časa v poštni poslovalnici. Kot redni obiskovalec dežurne pošte nikoli ni bil seznanjen z dejstvom, da prikazovalnik časa v poštni poslovalnici odstopa - za cca. 2 minuti od časa, ki ga beleži sistem za oddajo poštne pošiljke. Zatrjuje, da je izkazana opravičljiva zmota, kot tudi gneča v poštni poslovalnici, ki sta onemogočili pravočasno oddajo poštne pošiljke in sta opravičljiva razloga za vrnitev v prejšnje stanje. Opozarja na judikat VS RS II Ips 495/99 za katerega meni, da je pritožniku v celoti v korist in ki navaja, da je le „nezakrivljeno ravnanje ob dogodku resnejše narave, ki je razumna ovira za odpravo procesnega dejanja lahko utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje“. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli vrnitev v prejšnje stanje ter kot pravočasen upošteva odgovor na revizijo. Priglaša in zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. V postopku s pritožbo zoper sklep se uporabljajo smiselno določbe, ki veljajo za pritožbo zoper sodbo.2
5. Sodišče druge stopnje preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.3 Po preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru uveljavljanih pritožbenih razlogov sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožbeni razlogi niso utemeljeni, sodišče prve stopnje pa ni zagrešilo tistih procesnih kršitev, na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti, pravilno pa je uporabilo materialno pravo.
6. Po določilu prvega odstavka 116. člena ZZP sodišče dovoli na predlog stranke, če zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, da ga opravi pozneje, če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega razloga. Tožena stranka je prejela revizijo tožeče stranke 4.9.2017, iz številke priporočene pošiljke pa je razvidno, da je odgovor na revizijo vložila 5. 10. 2017, to je po izteku 30 dnevnega roka, kot to določa prvi odstavek 367. člena ZPP.4
7. Kot razloga za vrnitev v prejšnje stanje tožena stranka navaja dva enako utemeljena razloga za ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje: (a) da je pooblaščenec tožene stranke pravočasno prišel na poštno poslovalnico in da je bila v poslovalnici gneča ter (b) zmoto pooblaščenca o dejanskem času zaradi različnosti sistema prikazovanja časa in s tem tudi delovnega časa ter sistema za sprejemanje pošiljk.
8. Iz pritožbenih navedb je tako razvidno, da pooblaščenec pritožnika uveljavlja svojo zmoto o dejanskem času zaradi različnosti sistema prikazovanja časa in s tem tudi delovnega časa ter sistema za sprejemanje pošiljk, torej razlog, ki ne izvira iz sfere stranke (pritožnika) oziroma njegovega pooblaščenca, ampak iz sfere pritožnika oziroma njegovega pooblaščenca. Razlog, ki izvira iz sfere stranke same ni upravičen razlog za ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, tudi v primeru, kot ga navaja pritožnik oziroma pooblaščenec, ko zatrjuje, da ni bil seznanjen z dejstvom, da prikazovalnik časa v poštni poslovalnici odstopa za cca. 2 minuti od časa, ki ga beleži sistem za oddajo poštne pošiljke. Stranke so se dolžne seznaniti z načinom poslovanja poštnih poslovalnic pri katerih oddajajo poštne pošiljke.
9. Enaka ugotovitev velja glede navedb o pravočasnosti prihoda na pošto pooblaščenca pritožnika. Ali bo prišel pooblaščenec oziroma stranka na pošto pravočasno tako, da bo priporočeno pošiljko lahko oddal pravočasno v roku, je v domeni stranke oziroma njenega pooblaščenca. Tudi navedeni uveljavljani razlog ne izvira izven sfere stranke, na katerega pritožnik oziroma pooblaščenec ne bi imel vpliva, ampak je izključno v sferi stranke oziroma njegovega pooblaščenca in ne predstavlja upravičenega razloga za ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Tak razlog bi lahko bil tisti, ki ne bi izviral iz sfere stranke oziroma njenega pooblaščenca in bi mu onemogočil pravočasen prihod na pošto. Sodišče prve stopnje je pritožniku v obširnih in jasnih razlogih izpodbijanega sklepa, ki jih višje sodišče v celoto povzema, pojasnilo, da po izoblikovani sodni praksi predstavljajo upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje le tiste okoliščine, ki jih kljub izkazani skrbnosti ni bilo mogoče predvideti ali preprečiti in je torej posledica nezakrivljenega ravnanja odvetnika oziroma stranke, na katero stranka ali njen pooblaščenec ne more vplivati. Okoliščine, ki jih navaja in uveljavlja tožena stranka tako niso upravičen razlog, zaradi katerih bi sodišče prve stopnje lahko ugodilo predlogu za vrnitve v prejšnje stanje. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog za vrnitve v prejšnje stanje zavrnilo, je pravilna.
10. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo5. 1 1. in 2. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. 2 366. člen ZPP 3 Drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP. 4 Priporočena pošiljka RA 2932003738 z dne 5. 10. 2017 5 2. točka 365. člena ZPP.