Jedro

Pogodba je sklenjena po pooblaščencu tudi v primeru, da pooblastilo ni bilo dano vnaprej, zastopani pa je kasneje pravni posel odobril. Takšna pogodba zavezuje zastopanega in drugo pogodbeno stranko.

Ker določbe 925. člena OZ, ki določa, kdaj je zavarovalna pogodba sklenjena, ni mogoče razumeti kot določbe, ki predpisuje obličnost zavarovalne pogodbe, pisnost pooblastila oz. odobritve za veljavnost pravnega posla ni potrebna.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

2. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje plačilni nalog Okrajnega sodišča v Kranju, opr. št. Pl št. 13/2008 z dne 25.02.2008, obdržalo v veljavi (to je za glavnico v znesku 359,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 07.02.2008 do dne plačila in stroške izdaje plačilnega naloga v znesku 56,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25.02.2008 dalje). Toženi stranki je naložilo povračilo stroškov pravdnega postopka tožeče stranke v višini 24,63 EUR.

Zoper navedeno sodbo se po svoji pooblaščenki zaradi bistvenih kršitev pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožuje tožena stranka. Meni, da sporno zavarovanje ni obnovitveno zavarovanje, saj ga je kot zavarovalec sklenil A. T., zato gre za novo pogodbeno razmerje. Napačen je zaključek, da je toženec molče soglašal oz. privolil v novo zavarovanje, ko je A. T. srečeval na poslovnih objektih. Vsi dogovori, ki se nanašajo na vsebino zavarovalne pogodbe, morajo biti namreč pisni. Vozilo za čas od 11.09.2003 do 11.09.2004 ni bilo registrirano in je bilo nekaj časa celo odjavljeno iz prometa. Dan pred sklenitvijo nove zavarovalne pogodbe pa je bilo ponovno prijavljeno. Opozarja na Splošne pogoje zavarovanja avtomobilske odgovornosti (AO-04, v nadaljevanju Splošni pogoji), kdo je zavarovalec in s tem plačnik premije. Da je to A. T., se je zavedal tudi on sam, saj ni ugovarjal zoper plačilni nalog. Zavarovalnica odškodnine v primeru škodnega dogodka ne bi bi izplačala, saj po 13. členu Splošnih pogojev zavarovalnica ni dolžna plačati odškodnine, če zavarovalec do zapadlosti ne plača zavarovalne premije. Do vložitve tožbe je tudi tožnica kot edinega dolžnika štela le T. Sodišču očita tudi, da je sicer zapisalo, da gredo obresti od vložitve tožbe, priznalo pa jih je že pred vložitvijo predloga za izdajo plačilnega naloga, saj so zajete v vtoževanem znesku. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe in priglaša stroške pritožbe.

Tožeča stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Ker je glede na zahtevan znesek obravnavana zadeva spor majhne vrednosti (1. odstavek 443. člena ZPP), je mogoče v skladu s specialno določbo 1. odstavka 458. člena ZPP sodbo izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP (absolutne bistvene kršitve pravdnega postopka) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila dne 12.10.2004 s podpisom zavarovalne police sklenjena zavarovalna pogodba za tovorno vozilo Suzuki Carry van Super (v nadaljevanju zavarovalna pogodba - A1). Podpisnik te zavarovalne pogodbe je bil sicer A. T., ki pa je deloval v svojstvu toženca. A. T. je glede na svoj poslovni odnos s tožencem v skladu s toženčevo voljo vozilo tudi uporabljal in v zvezi s tem sklepal pravne posle, vključno s predmetnim zavarovanjem, toženec, ki je bil lastnik vozila, pa je pravni posel odobril. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju, ki mu pritožba sicer nedovoljeno nasprotuje, se je zaključek sodišča, da je bila zavarovalna pogodba sklenjena med toženo stranko kot zavarovalnico in tožencem kot skleniteljem zavarovanja (zavarovalcem), izkazal kot pravilen.

Z zavarovalno pogodbo se zavarovalec zavezuje, da bo zavarovalnici plačal zavarovalno premijo ali prispevek, zavarovalnica pa se zavezuje, da bo, če se zgodi dogodek, ki pomeni zavarovalni primer, izplačala zavarovancu ali nekomu tretjemu zavarovalnino ali odškodnino ali storila kaj drugega (921. člen Obligacijskega zakonika – v nadaljevanju OZ).

Enake učinke pa ima tudi pogodba, sklenjena po pooblaščencu. Pogodba, ki jo sklene zastopnik v imenu zastopanega in v mejah svojih pooblastil, zavezuje neposredno zastopanega in drugo pogodbeno stranko. To velja tudi v primeru, da pooblastilo ni dano vnaprej, zastopani pa kasneje pravni posel odobri (70. in 73. člen OZ). Plačilo premije zastopanemu, ki zavarovalno pogodbo odobri, nalaga tudi 928. člen OZ, ki drugače ureja le odgovornost tistega, ki zavarovalno pogodbo sklene brez pooblastila (1).

Določilo 15. člena Splošnih pogojev zavarovanja avtomobilske odgovornosti (AO-04), na katerega se sklicuje pritožnik, pa se nanaša zgolj na samo vsebino zavarovalne pogodbe. Drži sicer, da v primeru, ko je za sklenitev pravnega posla predpisana obličnost (konkretno pisnost pogodbe), ta velja tudi za pooblastilo oz. odobritev (75. člen OZ), a ker določbe 925. člena OZ, ki določa, kdaj je zavarovalna pogodba sklenjena, ni mogoče razumeti kot določbe, ki predpisuje obličnost zavarovalne pogodbe (2), tudi pisnost pooblastila oz. odobritve za veljavnost pravnega posla ni bila potrebna.

Toženec, ki je pravni posel, sklenjen po A. T., odobril, je v tem pogodbenem razmerju nastopal kot zavarovalec, zato je dolžan izpolniti svojo pogodbeno obveznost in poravnati zapadle, a neporavnane premije.

Glede zakonskih zamudnih obresti pa velja, da je bila tožena stranka v zamudi že naslednji dan, ko je potekel rok, v katerem bi morala svojo pogodbeno obveznost izpolniti (1. odstavek 299. člena OZ). Tožeča stranka je ob vložitvi tožbe do tedaj natekle obresti prištela k pogodbenemu dolgu tožene stranke in od seštevka zahtevala tudi zakonske zamudne obresti od vložitve tožbe, kot ji dovoljuje 381.člen OZ. Odločitev sodišča prve stopnje je zato tudi v tem delu pravilna.

Ker je glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki ga pritožba ne more izpodbiti, sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, pri presoji pa pritožbeno sodišče tudi ni zaznalo absolutnih bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP). Ni pa se opredeljevalo do preostalih pritožbenih navedb, ki gredo v smeri izpodbijanja dejanskega stanja ali pa za odločitev v zadevi niso relevantne (vprašanja obnovitvenega zavarovanja, registracije vozila oz. njegove prijave v prometu, vprašanja, ali je tožeča stranka že pred postopkom toženca štela kot dolžnika in ali bi v primeru nastopa zavarovalnega primera izplačala odškodnino ali ne...).

Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbe (1. odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 163. člena ZPP).

Pristojnost sodnika posameznika za odločanje o pritožbi zoper sodbo v sporu majhne vrednosti določa 5. odstavek 458. člena ZPP.

(1) Kdor sklene zavarovalno pogodbo v imenu drugega brez njegovega pooblastila, je odgovoren zavarovalnici za obveznosti iz pogodbe vse dotlej, dokler je tisti, v čigar imenu jo je sklenil, ne odobri.

(2) Juhart in ostali: Obligacijski zakonik s komentarjem, 4. knjiga, str. 811.