Jedro

Po 2. odst. 114. čl. ZPPSL tečejo zamudne obesti po obrestni meri kot jo določa stečajna zakonodaja in to od vseh terjatev, ki so nastale do začetka stečajnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama trpi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo obstoj terjatve tožeče stranke do tožene stranke iz naslova premalo izplačanih plač za leto 1994 v naslednjih bruto zneskih za: junij 47.533,00 SIT, julij 39.059,00 SIT, avgust 39.059,00 SIT, september 39.059,00 SIT, oktober 33.616,00 SIT, november 35.133,00 SIT, december 35.112,00 SIT; za leto 1995 za januar, februar, marec vsakokrat v bruto znesku 40.720,00 SIT, april 37.972,00 SIT, maj 38.140,00 SIT, junij 29.472,00 SIT, ter na zakonite zamudne obresti od neto zneskov plač, ki zapadejo v plačilo 18. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila. Višji zahtevek je zavrnilo (1. točka izreka sodbe). Zavrnilo pa je zahtevek na ugotovitev, da obstaja terjatev na izplačilo razlike v regresu za letni dopust za leto 1995 v znesku 57.400,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od neto zneska (dobljenega po odbitku dohodninskih dajatev) od 1.8.1995 dalje do plačila (2. točka izreka sodbe). Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 55.271,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe dalje do plačila, vse v roku 8 dni (3. točka izreka sodbe).

Tožena stranka se pritožuje zoper sodbo sodišča prve stopnje v 1. in 3. točki izreka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo obravnavo oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne in tožnici naloži v plačilo pravdne stoške toženca z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodne odločbe dalje do plačila, skupaj s pritožbenimi stroški. Po mnenju toženca je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ker je tožnici priznalo zakonite zamudne obresti od neto zneska plač. Iz preglednice preizkusa terjatve na strani 9 je razvidno, da je stečajni upravitelj drugim upnikom, bivšim zaposlenim delavcem stečajnega dolžnika priznal obresti v višini zakonite zamudne obrestne mere do 8.6.1999, od dneva začetka stečajnega postopka, to je 9.6.1999 dalje pa obresti po TOM od neto OD. V izpodbijani sodbi pa sodišče prve stopnje ni razmejilo časa trajanja obračuna zakonitih zamudnih obresti, čeprav ZPPSL v 2. odst. 114. člena določa, da za terjatve iz 112. člena istega zakona (dospele denarne terjatve) tečejo od začetka stečajnega postopka obresti po temeljni obrestni meri. Ker je sodišče prve stopnje tožnici neutemeljeno priznalo višje obresti kot ji gredo po določbah ZPPSL, toženec meni, da sodišče ni pravilno uporabilo materialno pravo. Poleg tega pa se je po mnenju toženca sodišče tudi napačno postavilo na stališče, da je mogoče enoto enostavnosti dela iz pravilnika o plačah razumeti kot vrednost izhodiščne plače določene za 1. tarifni razred po kolektivni pogodbi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov in pri navedenem preizkusu ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene absolutne bistvene kršitve pravil postopka iz 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur.l. RS št. 26/99), na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti, prav tako pa je na popolno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče tako soglaša z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa še dodaja: Neutemeljen je zlasti pritožbeni očitek, da je prvostopno sodišče v tistem delu, kjer je tožeči stranki v zvezi z ugotovitvijo obstoja vtoževane terjatve priznalo zakonite zamudne obresti, zmotno uporabilo materialno pravo. Kot izhaja iz izreka sodbe sodišča prve stopnje, je sodišče od ugotovljenih terjatev priznalo zakonite zamudne obresti od neto zneskov plač od dneva zapadlosti, to je vsakega 18. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila, ne da bi izrecno določilo višino zamudnih obresti, upoštevajoč dejstvo, da gre za delodajalca v stečaju.

Začetek stečajnega postopka na tek obresti ne vpliva (1. odst. 114. člen Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - ZPPSL, Ur.l. RS št. 67/93, 39/97 in 52/99), spremeni pa se obrestna mera. V 2. odst. citiranega člena je določeno, da od priznanih terjatev iz 112. člena ZPPSL tečejo od začetka stečajnega postopka dalje obresti po temeljni obrestni meri. To pa pomeni, da od vseh terjatev, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, tečejo zamudne obresti po obrestni meri kot jo določa stečajna zakonodaja, ne glede na to, po kakšni obrestni meri so se terjatve obrestovale pred začetkom stečajnega postopka, kar velja tudi za višino zakonitih zamudnih obresti. S tem, ko je na ugotovljeno terjatev prvostopno sodišče priznalo tožeči stranki zakonite zamudne obresti, ji je priznalo obresti do dneva začetka stečajnega postopka pač zakonite zamudne obresti po Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (ZPOMZO - Ur.l. RS št. 45/95 - 109/2001), od začetka stečajnega postopka pa obresti določene v 2. odst. 114. člena ZPPSL. Ker je sodišče v izreku sodbe le pavšalno priznalo zakonite zamudne obresti, ni pa določilo konkretne višine obrestne mere, je treba šteti, da je sodišče prve stopnje tožnici priznalo obresti od začetka stečajnega postopka v višini kot so določene v 2. odst. 114. člena ZPPSL. Tudi sicer sodišče, ko prizna v izreku sodbe zakonite zamudne obresti, ne navaja višine obrestne mere. Izraz "zakonite zamudne obresti" v sodni praksi označujejo zamudne obresti po obrestni meri, ki je za posamezno časovno obdobje določen z zakonom, pa naj si gre za Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR - Ur.l. SFRJ št. 29/78 - 57/89, ki se uporablja kot predpis Republike Slovenije) ali za poseben zakon o obrestni meri zamudnih obresti, ali pa za 114. člen ZPPSL. Glede na navedeno ni utemeljena pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ker v izreku sodbe ni določilo višino obrestne mere upoštevajoč 2. odst. 114. člena ZPPSL.

Prav tako pa ni utemeljena tudi pritožba tožene stranke, da je sodišče prve stopnje zmotno ravnalo, ko se je postavilo na stališče, da je mogoče enoto enostavnosti dela iz pravilnika o plačah razumeti kot vrednost izhodiščne plače določene za 1. tarifni razred po kolektivni pogodbi. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka prišlo do pravilnega pravnega zaključka, upoštevajoč tudi 3. odst. 6. točke pogodbe o zaposlitvi, da se je pri toženi stranki osnovno plačo delavcev izračunavalo tako, da se je upošteval količnik določen v pogodbi o zaposlitvi posameznega delavca, konkretno za tožnico količnik 2,39, in enoto enostavnosti dela, to pa je pomenilo vrednost točke izhodiščne plače določene za 1. tarifni razred po kolektivni pogodbi dejavnosti, kar je v skladu tudi z 20. členom pravilnika o plačah. Upoštevajoč tožničin faktor in pa višino izhodiščne plače za 1. tarifni razred po kolektivni pogodbi dejavnosti je sodišče prve stopnje povsem utemeljeno ugotovilo obstoj tožničine terjatve v zahtevani višini razlike v plači, za katero je bila tožnica prikrajšana. Konkreten izračun izhaja iz obračuna (dokaz A 4).

Upoštevajoč tožničin uspeh v pravdi je sodišče prve stopnje tožnici utemeljeno na podlagi 154. člena ZPP priznalo tudi stroške postopka, ki jih je pravilno odmerilo v skladu z odvetniško tarifo.

Glede na navedeno je sodišče druge stopnje na podlagi 353. člena ZPP pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti.

Ker pritožnik s pritožbo ni bil uspešen pa je sodišče druge stopnje na podlagi 1. odst. 165. člena ZPP sklenilo, da trpi sam svoje stroške pritožbenega postopka.